Stičišče kulture, znanja, veselja
Včeraj so v Šentjerneju slovesno odprli nov kulturni hram, poimenovan Kulturni center Primoža Trubarja, ki je v letu dni zrasel na mestu nekdanje šole. Da je bil to za šentjernejsko dolino dobesedno zgodovinski dan, je menil ne le župan Franc Hudoklin, pač pa je to potrdilo tudi številno občinstvo, ki je prišlo na slovesnost. Takega obiska na kako prireditev Šentjernej skorajda ne pomni.
Odprtje kulturnega hrama so po scenariju in režiji Lucije Kuntarič pripravili v znamenju tradicije šentjernejskega polja – prazniku žetve. Tako kot so nekoč žanjice in mlatiči skrbeli za dobro spravilo letine, bo v kulturnem centru shramba umetnosti, ki bo skrbela za kulture lačne. Ta pa ne bo nikoli izpraznjena – ravno nasprotno, več kulture lačnih ust bo, bolj bo shramba umetnosti polna.
Tako so zapisali v vabilu na dogodek, na katerem je zanimiv kulturni program oblikovalo kar 240 nastopajočih, večina domačih kulturnih skupin, ki so nove pridobitve še posebej veseli, ter tudi drugi. Manjkalo ni ne glasbe, petja in plesa, vse to pa bo nov kulturni hram polnilo še naprej in po besedah slavnostnega govornika na prireditvi Igorja Teršarja, direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ljudi povezovalo in dvigovalo kulturno raven občanov.
Zadovoljna je bila tudi direktorica Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Claudia Jerina Mestnik, saj je v novem kulturnem hramu, ki se razprostira na skoraj 2700 kvadratnih metrih uporabnih površin, prostor dobila tudi krajevna knjižnica Šentjernej. Ta je navdušila obiskovalce, ki so si včeraj po prireditvi z zanimanjem ogledali lepo in prostorno knjižnico ter nekateri postali tudi njeni člani, pa tudi ostale prostore novega kulturnega hrama, ki ga je ob koncu slovesnosti blagoslovil domači župnik Anton Trpin, letošnji častni občan.
Kulturni center ima dve stavbi, ki sta pritlično in v nadstropju funkcionalno povezani. Objekt je sestavljen iz komunikacijskih in večnamenskih prostorov. Velika rumena dvorana s 317 stalnimi sedeži (možna postavitev dodatnih 50) je namenjena gledališkim in glasbenim predstavam ter raznim kulturnim prireditvam. Ima velik in sodobno opremljen oder s 140 kvadratnimi metri površine, del odra omogoča spremenljivo nastavitev višine. Dvorana je opremljena z dobro avdio in video tehniko, projektorjem in velikim platnom. Sedeži v parterju so opremljeni z izvlečno mizico, kar omogoča tudi kongresno dejavnost. Seveda ne manjka prostor za nastopajoče.
Mala, 84 kvadratnih metrov velika rdeča dvorana, je namenjena manjšim srečanjem, možna je postavitev stotih stolov. Tudi ta prostor s stalnim ozvočenjem in projekcijo je primeren za predavanja, literarne večere, lutkovne predstave, seminarje, razstave…
V KC je še zelena dvorana, ki bo služila kot sejna soba za manjše delovne skupine in sestanke društev. V mansardi so skupaj na 155 kvadratnih metrih uredili pet pisarn, namenjenih šentjernejskim društvom. Stalni prostor, manjšo akustično dvorano za vadbo, pisarno in skladiščne prostore je končno dobil tudi Pihalni orkester občine Šentjernej, ki se je že kar nekajkrat selil.
Nov kulturni center v Šentjerneju je nastal po načrtih arhitekta Marka Ošaja iz ljubljanskega podjetja Vrednost d.o.o. zgradilo pa ga je novomeško podjetje Begrad d.d. Naložba stane skoraj 6 milijonov evrov, kulturno ministrstvo pa zanjo prispeva 1.240.000 evrov – ostalo bo seveda šlo iz občinskega proračuna.
Programska vodja novega KC je domačinka Elizabeta Kušljan Gegič, ki že za jesen obljublja pester program. Že danes ob 21. uri bodo kot prvi v veliki dvorani nastopili domači godbeniki z gosti.
»Trudili se bomo, da bo nov kulturni hram živ in ne bo sameval,« pravi Kušljan Gegičeva.
To je seveda še kako pomembno iz finančnega vidika, saj bo vzdrževanje doma velik zalogaj tudi za občino. Kot kaže praksa v podobnih kulturnih centrih po Sloveniji, se sami ne morejo preživljati in njihovi lastni prihodki pokrijejo največ četrtino obratovalnih stroškov. Tako v Šentjerneju računajo, da bo treba prihodnje leto za nov kulturni center, katerega upravljanje je za leto dni dobila Ekološka družba Šentjernej, iz proračuna nameniti okrog 400 tisoč evrov.
