Dolenjski list
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Podelili prvo Deklico s piščalko in razglasili Hufnaglovo leto


M. Leskovšek-Svete
8. 2. 2012, 17.15
Posodobljeno
17:44
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

kulturni_praznik_prebilic_2012.jpg

Na prireditvi Deklica s piščalko, ki jo je pripravila občina Kočevje v počastitev kulturnega praznika, so razglasili prvega prejemnika priznanja občine Kočevje Deklica s piščalko, sklenili Jarmovo leto 2011 in razglasili kulturno leto 2012.

Za prvo Deklico s piščalko, ki jo občina Kočevje podeljuje za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture, so bili nominirani kipar Stanislav Jarm, kulturi delavec Matjaž Matko in zbor Deorina, podelili pa so jo posthumno oktobra lani preminulemu kiparju Jarmu, katerega bronasta skulptura na Trgu sv. Jerneja v Kočevju nosi enako ime, kot so ga nadeli priznanju.

V kulturnem programu, ki je sledil razglasitvi prejemnika nagrade, ki je namenjena ljudem s Kočevske, ki so ime Kočevja ponesli v slovenski, evropski in tudi širši prostor, so nastopili: Trio Instrumentalis, Erik Šuler in Vera Danilova, prepleten z njihovimi nastopi pa je potekal tudi interaktivni performans projekt Potem, v katere so igralec Gašper Jarni, plesalca Gregor Guštin in Urša Vidmar ter članice KUD Godba Kočevje vzpostavljali paradigme in konotacije z znanimi Jarmovimi deli in likovnimi umetniki, ki so ustvarjali in ustvarjajo na svetovni sceni.

kulturni__2012.jpg

Sledil je slavnosti nagovor župana Vladimirja Prebiliča, pred ogledom Pregledne razstave Jarmovega leta 2011, na kateri bo do marca v mali dvorani Pokrajinskega muzeja Kočevje na ogled, kaj vse se je v Kočevju dogajalo v okviru Stanislavu Jarmu posvečenega leta 2011, so v počastitev spomina na gozdarja dr. Leopolda Hufnagla, ki je revolucionarno posegel na področje gospodarjenja z gozdovi, letošnje leto v Kočevju razglasili za Hufnaglovo leto.

Kot je v svojem govoru povedal župan, je Hufnagel vnesel več kulture v naravo s tem, da se je zoperstavil splošno uveljavljeni praksi sekanja gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, s čimer se je že koncem 19. stoletja v Sloveniji začelo obdobje aktivnega in načrtnega naravovarstva.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.