Ob jubileju Belokranjskega muzejskega društva predstavitev knjige
10. novembra 1949 je 22 zanesenjakov v Metliki ustanovilo Muzejsko društvo, ki se je pozneje preimenovalo v Belokranjsko muzejsko društvo. Sinoči, natanko 60 let pozneje, so člani društva, ki jih je sedaj že 194, jubilej proslavili s svečanim občnim zborom, na katerem pa so glavno pozornost namenili predstavitvi nove, dvanajste knjige v knjižni zbirki Belokranjskega muzejskega društva.
Pozdravni nagovor na svečanem občnem zboru je imela predsednica društva in v.d. direktorica Belokranjskega muzeja iz Metlike Andreja Brancelj Bednaršek, ki sta se ji za pomembno delo, ki ga opravlja društvo, zahvalila tudi metliška županja Renata Brunskole in podžupan Anton Černič.
Pestro zgodovino društva pa je predstavila tajnica Anita Matkovič. Spomnila je, da so bila prva društvena prizadevanja namenjena ustanovitvi Belokranjskega muzeja v Metliki, ki je bil slovesno odprt 1. maja 1951. Nit sodelovanja med društvom in muzejem v vsem tem času ni bila nikoli pretrgana. Sicer pa bi delo Belokranjskega muzejskega društva lahko strnili v šest poglavitnih sklopov: razstave, spomeniki in spominske plošče pomembnim Belokranjcem, predavanja, publikacije, razna dejavnost in izleti.
Ob jubileju sta društvo in Belokranjski muzej izdala knjigo, katere izid sta omogočili še občini Metlika in Semič, posvečena pa je belokranjski železniški progi, ki že petindevetdeset let povezuje kraje v deželi med Kolpo in Gorjanci s širšim slovenskim in hrvaškim ozemljem. Avtor knjige je Karel Rustja, izvrsten poznavalec in pisec številnih publikacij o železnici na Slovenskem, ki je Belokranjskemu muzeju poklonil tudi obsežno dokumentarno gradivo. Avtor, ki je dolgo pripravljal knjigo, je obžaloval, da je veliko dokumentacije o progi izgubljene, saj so jo dali za star papir. A tudi o bodočnosti belokranjske proge ima Rustja slab občutek, saj se mu zdi, da so ji šteta leta. Sicer pa je društvo svoje člane nagradilo s tem, da je vsakemu, ki je prišel na svečanost, podarilo knjigo Karla Rustje Belokranjska železniška proga. Glasbenik Janez Doltar pa jih je razveselil s pesmijo Bela krajina.
