V Galeriji Božidar Jakac – Lamutov likovni salon, bomo danes, 20. julija 2012, ob 20. uri, odprli dokumentarno razstavo Kostanjevica na Krki: obrazi arhitekturne dediščine. Slavnostno govornik bo župan občine Kostanjevica na Krki, gospod Mojmir Pustoslemšek. Razstavo bo odpiral prof.dr. Peter Fister, o arhitekturni dediščino mesta na otoku pa bo spregovorila avtorica razstave, dr. Helena Rožman.

Kulturni program bo sooblikoval Pihalni orkester Kostanjevica na Krki z dirigentom Tonijem Homanom.

Kostanjevica na Krki: obrazi arhitekturne dediščine

Naše edino mesto na otoku sodi med izjemne vedute Slovenije. Naselje je nedvomno najbolj atraktivno, če ga opazujemo z višine, saj le tako v celosti zaznamo lego na rečnem otoku in zasnovo naselbine. Staro mestno jedro Kostanjevice na Krki je od leta 1997 razglašeno za kulturni spomenik, ta status pa je utemeljen s starostjo in kontinuiteto poselitve, prostorsko organizacijo ter ohranjenostjo parcelacijske mreže.

Zasnova starega mestnega jedra sledi prostorski organizaciji, kakršno je imela Kostanjevica v 13. stoletju, ko je dobila mestne pravice – gre za sistem dveh glavnih ulic s prečnimi povezavami. Parcelacijski sistem oz. mrežo razdelitve naselbinskega zemljišča Kostanjevice na Krki lahko opredelimo kot načrten urbanistični akt.

Staro mestno jedro Kostanjevice na Krki pa poleg zazidanih zaznamujejo tudi zelene površine. Otok je nudil razkošen prostor, ki pa se zaradi specifičnega razvoja ni zapolnil in tako se danes srečamo tudi z zelenim obročem starega mestnega jedra.

Današnje stavbe so, razen posameznih izjem, povečini iz druge polovice 19. stoletja. V ta čas in prva desetletja 20. stoletja pa uvrščamo tudi izvedbo dekorativnih arhitekturnih elementov. V njih prepoznavamo prvine baroka, klasicizma in secesije. Okras je bogatejši na nadstropnih stanovanjskih stavbah, ki dajejo naselju  meščanski značaj, razpoznaven pa je tudi na skromnejših objektih. Celoten starejši stavbni fond zagotavlja naselju identiteto in si zato zasluži posebno skrb in varstveno strategijo, ki bi zagotovila ohranjanje kulturnega spomenika kot celote in posameznih vrednot znotraj njega.

V obdobju med obema vojnama in v prvih povojnih letih se je s Kostanjevico na Krki skozi serijo projektov ukvarjal tudi veliki arhitekt Jože Plečnik. Pobudnica njegovega vključevanja je bila tukajšnja lekarnarica, magistra Emilija Fon, s katero ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo.  Kljub temu da Plečnik,  kot lahko razberemo iz njegovih pisem prijateljici, ni nikoli obiskal Kostanjevice na Krki, je zanjo in izbrane lokacije v naselju izdelal serijo idejnih osnutkov, skozi katere lahko prepoznavamo značilno mojstrovo potezo. Nekateri so ostali na nivoju idejnih osnutkov, manjši del je doživel tudi izvedbo. S Plečnikovim posredovanjem se je z načrtovanjem arhitekturne podobe Fonove hiše ukvarjal Boris Kobe, ki je s svojim profesorjem sodeloval tudi pri projektiranju notranje opreme lekarne sv. Miklavža. Ta se je prebivalcem Kostanjevice in okolice, gotovo tudi zaradi svoje celostne zasnove in skrbne izvedbe, močno vtisnila v spomin.

Kostanjevica na Krki je s svojo izjemno podobo navdih številnim umetnikom. Galerija Božidar Jakac hrani v svojih zbirkah različna dela na temo mesta na otoku. Na razstavi je predstavljen izbor, skozi katerega prepoznavamo značilne vedute naselja in elemente njegove kulturne dediščine.

Mesto smo ujeli v utrinke: spoznavamo ga skozi historične upodobitve in katastrske karte ter razglednice, ki so bile v uporabi v različnih obdobjih 20. stoletja. Večina razglednic sodi v obdobje med obema vojnama, ko je bila Kostanjevica na Krki razmeroma živahno podeželsko naselje. Gradivo je javno dostopno; hranita ga Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu in Galerija Božidar Jakac.  

Prikaz današnje situacije v naselju pa je v največji meri rezultat pogledov, ujetih v fotografijah Uroša Abrama in Gorana Rovana. Oba Kostanjevico na Krki zelo dobro poznata skozi njene dobre in slabe plati. Tokrat smo izbirali lepe poglede.

Statične poglede dopolnjuje izbor filmskih in dokumentarnih posnetkov TV Slovenija, skozi katere je mesto pred nami živo, naj gre za čas pred štiridesetimi leti ali pa za današnji utrip. Pogled, usmerjen v bodočnost, pa se razkriva skozi naloge, ki so jih na temo starega mestnega jedra Kostanjevice na Krki v okviru svojih študijskih obveznosti izdelali bivši in sedanji študenti Fakultete za arhitekturo.

Razstavo, ki bo med 20. julijem in 23. septembrom 2012 odprta v Lamutovem likovnem salonu, smo zasnovali z željo, da zlasti prebivalce Kostanjevice na Krki in njene okolice opozorimo na elemente kulturne dediščine, ki so ogroženi. Z razstavo želimo vzpodbuditi odgovorno ravnanje z dediščino, ki je lahko poleg kakovostnega bivalnega okolja tudi izjemen turističen produkt, zato načrtujemo tudi spremljevalno dogajanje, od ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic za najmlajše do serije strokovnih predavaj, s katerimi želimo odpreti dialog med lastniki oz. uporabniki dediščine mesta na otoku, predstavniki lokalne skupnosti in strokovnimi službami.