Ljudje ob Kolpi: Anton Nikolaj Jeršinovič

Anton Nikolaj Jeršinovič, profesor
Rojen 5. decembra 1876 v Črnomlju, umrl 26. oktobra 1925 v Celju
Ljudsko šolo (v kateri je bil njegov oče nadučitelj) je obiskoval v Črnomlju. Oče Anton in mama Ana (rojena Benčič) sta imela sedem otrok in Anton je bil četrti med njimi. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1894 maturiral. S študijem je nadaljeval na Dunaju, kjer se je posvetil klasični filologiji.
Prvo zaposlitev (1900-1901) je dobil kot suplent na gimnaziji v Kranju za eno leto, nato je še eno leto služboval na I. gimnaziji v Ljubljani, pa zopet štiri leta v Kranju in potem na Ljubljanski II. gimnaziji.
Leta 1914 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko kot nadporočnik. Demobiliziran je bil leta 1918 s činom stotnika, ko se je vrnil na ljubljansko gimnazijo, a bil že prihodnje leto imenovan za ravnatelja na realni gimnaziji v Celju, kjer je ostal vse do zgodnje smrti leta 1925.
Poučeval je latinščino, grščino, nemščino in slovenščino, po potrebi pa je učil tudi italijanščino, lepopisje in petje. Sodeloval je pri pripravi učbenikov za latinščino: Komentarji k Korneliju Nepotu (1908), Liviju, (1909) in Salustu (1910).
Pod njegovim ravnateljevanjem je bila na celjski gimnaziji prva matura v slovenskem jeziku, uvedena je bila tudi obvezna telovadbo in srbohrvaščina v učni program.
Poleg tega, da je šolo odprl tudi dijakinjam, je bila ukinjena vpisnina in šolnina.
Bil je zelo aktiven in prisoten v javnem delovanju različnih društev: Narodna čitalnica, Glasbena matica (tudi podpredsednik Jugoslovanske glasbene matice), Društvo slovenskih profesorjev, odbornik Celjskega doma.
Bil je tudi politično aktiven in deloval v Narodno napredni stranki, pozneje Samostojni demokratski stranki.
Pisal je tudi poljudne članke o dogodkih na kulturnem področju (glasba in šolstvo) za Jutro, Slovenski narod, Tabor, Novo dobo in različne lokalne časopise.