Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Oton Župančič se je rodil 23. januarja 1878 na Vinici v Beli krajini, umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani ... Belokranjci smo še posebno ponosni na enega največjih slovenskih poetov in ga imamo za svojega – čeprav je preživel v Beli krajini le otroštvo (prvi dve leti na Vinici in 12 let v Dragatušu), starša pa tudi nista bila Belokranjca. Gimnazijo je začel obiskovati v Novem mestu, končal pa jo je v Ljubljani kamor se je družina preselila po gospodarskem propadu očetovega podjetja.

Kot dijak je deloval v literarnem društvu Zadruga, skupaj z Ivanom Cankarjem, Josipom Murnom in Dragotinom Kettejem. Kljub precejšnji revščini se je 1896 leta odpravil študirat na Dunaj zgodovino in zemljepis, a ni diplomiral. Tudi tam je v okviru kluba slovenskih študentov že jeseni istega leta soustanovil literarno gibanje slovenska moderna, oblikovano po vzoru dunajskega gibanja moderne. Kot umetnika so ga pritegnili tokovi dekadence, impresionizma in simbolizma. Več let je živel v Franciji, Švici in Nemčiji, 1910 leta se je za stalno vrnil iz tujine in se najprej preživljal z gledališkimi poročili, po smrti Antona Aškerca pa postane arhivar. Kariero nadaljuje kot upravnik gledališča, pa urednik Ljubljanskega zvona …

Navdahnjen s svojimi tremi otroci izda 1915 pesniški zbirki Sto ugank in Ciciban… Sicer pa je njegov umetniški opus izjemno obsežen.

Prejel je častni doktorat Ljubljanske univerze, bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, bil izvoljen v podobne akademije tudi v tujini. Velja za največkrat prevajanega slovenskega pesnika. Po 2. svetovni vojni je izvoljen v Narodno skupščino.

Njegova rojstna hiša na Vinici je preurejena v muzej (del Belokranjskega muzeja Metlika) in je posvečena predvsem predstavljanju lika in dela tega velikega človeka in, kot radi rečemo mi, velikega Belokranjca.

Ciciban

je zaspan.

Dajte mu blazino -

mehko mahovino;

dajte mu odejo -

jablanovo vejo.

Veter z gore piha,

jablano razniha,

veja se uvije,

Cicibana skrije,

z listjem ga prevleče,

s cvetjem ga omeče.