Belokranjske pisanice na bodo šle v pozabo
Pred velikonočnimi prazniki so v Krajinskem parku Kolpa na željo prebivalcev na območju parka pripravili več delavnic. Tradicija pisanja pisanic se je do današnjih dni ohranila le še na širšem območju Adlešič, kjer se nekaj družin s tem ukvarja skoraj profesionalno, postopek pa je še vedno poznan velikemu številu ljudi. Mentorici Majda Veselič iz Vrhovcev in Tončka Jankovič iz Adlešičev sta tokrat prenašali znanje na uka željne v Starem trgu. Udeleženci so bili zelo pestre starostne sestave, med njimi so bili tako upokojenci kot osnovnošolci, sporočajo iz KP Kolpa.
»Izpuške« (izpihane jajčne lupine) so najprej porisali s čebeljim voskom, napolnjenim v »pisače« (posebno pisalo z majhnim rezervoarjem za vosek). Potopljeni v mrzlo vodo, obarvano z rdečim krep papirjem, so postali pripravljeni za ponovno risanje, tokrat po rdeči barvi jajčne lupine. Tradicionalno kot tudi domiselno porisane »izpuške« so še drugič potopili v mrzlo vodo, tokrat obarvano s črno tekstilno barvo. Med čakanjem, da zavrejo na štedilniku, so iz rdeče volne pripravili cofke za obešanje.
Majda Veselič je poleg raznovrstnih pisanic, med katerimi je bila tudi tista iz nojevega jajca, s seboj prinesla stare, značilne vzorce za pisanje pisanic, kot tudi nazoren opis postopka in številne objave v revijah in knjigah o belokranjskih pisanicah. Velja ponoviti njeno priporočilo: »Belokranjske pisanice se najlepše podajo v pehar iz ličkanja, v katerem je lanen prtiček, ki je prav tako značilen za Belo krajino. Vezenje na njem je rdeče in modre barve ter ga imenujemo tkaničenje«.
No, tkaničenje pa je že tema delavnice »Vezenje v Beli krajini«, ki poteka v Adlešičih kot študijski krožek v organizaciji ZIK Črnomelj in KP Kolpa ...
Mogoče bo delavnica pripomogla, da bo to velikonočno soboto v Beli krajini nastalo še več pisanic po tradicionalni metodi. Posebno metodo pisanja pisanic in vrhunske izdelke te domače obrti so Adlešičani svetu prvič predstavili na svetovni razstavi v Londonu leta 1920, ki jo je pripravil takratni nadučitelj v adlešiški šoli Božo Račič, danes pa sta lan in pisanice najbolj tipična belokranjska spominka.
Pisanje pisanic je v Sloveniji sicer znan ljudski običaj, način pisanja in barvanja pa sta različna. Za Belo krajino je v okolici Adlešič značilna t.i. batik tehnika z rdečo in črno barvo, v okolici Metlike pa drsanje obarvanih jajc. Ob občutku za lepoto in izročilo je pri pisanicah potrebno kar nekaj spretnosti, vaje in vztrajnosti.
