##IMAGE-3319750##

V metliški občini v letošnjem letu, poleg nadaljevanja projekta trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov, že gradijo ali pa načrtujejo gradnjo več vodovodnih in kanalizacijskih omrežij ter čistilnih naprav. Pri tem jim finančno pomagata ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter EU.

Na Gornjem in Dolnjem Suhorju gradijo 2.500 metrov dolg glavni kanalizacijski vod, ki bo veljal 336.000 evrov. 135 tisočakov bo prispevalo MOP, 15 tisočakov KS Suhor, ostalo pa Občina Metlika. Poleg tega za Gornji in Dolnji Suhor gradijo čistilno napravo z zmogljivostjo 250 populacijskih enot (PE), vredno 94 tisoč evrov. MOP bo primaknilo 47.000 evrov, KS Suhor 4.000 evrov, ostalo pa metliška Občina. Obe naložbi bosta končani letošnjega maja. Že prihodnji mesec pa naj bi zaključili gradnjo skoraj 1.600 metrov kanalizacijskega omrežja v Čurilah, ki ga bodo speljali v biološko čistilno napravo v Rosalnicah. Od 187.000 evrov, kolikor je vredna naložba, bo MOP prispevalo 75 tisočakov, ostalo pa Občina.

V Gradcu pa bodo letos in prihodnje leto gradili 3.000 metrov dolgo kanalizacijsko omrežje skozi naselje ter biološko čistilno napravo z zmogljivostjo 700 PE. Investicija bo veljala 1,04 milijona evrov, vendar bo Občina Metlika prispevala le 30 odst., ostalo pa EU. V letošnjem letu načrtujejo tudi rekonstrukcijo metliške Ceste bratstva in enotnosti od hotela Bela krajina do Kerčeve hiše, ki jo bo financirala Družba RS za ceste. Pred tem pa bo na vrsti obnova kanalizacije, ki bo stanjšala občinski proračun za 240.000 evrov. Ko bodo že prekopavali glavno metliško cesto, bodo obnovili tudi vodovodno in električno omrežje.

V letošnjem letu načrtujejo v metliški občini tudi gradnjo treh manjših vodovodov, in sicer v Bočko, na Krašnji Vrh in v Vidošiče. Naložbe bodo veljale 695 tisoč evrov, vendar jih bodo prijavili na razpis za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Pričakujejo, da bodo z Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili 80 odst. nepovratnega denarja, ostalo pa bo zagotovila Občina Metlika.

Sicer pa bo v Beli krajini s pomočjo projekta Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine za vsaj 30 let rešena oskrba Belokranjcev z vodo. Vendar pa so v treh belokranjskih občinah izvedeli, da vloge, s pomočjo katere bi dobili denar iz EU in ki je bila napisana v skladu z veljavnimi pravili, ne bodo obravnavali v Bruslju, ker ne ustreza definiciji za veliki projekt. Pač pa bodo o vlogi odločali v Sloveniji. Zaradi teh sprememb pa je bilo treba dopolniti dokumentacijo, predvsem pa na novo ovrednotiti naložbo. Cene so se namreč v tem času povišale. Te spremembe so investitorje vejale 23.000 evrov. Po novem pa bo investicija vredna skoraj 38 milijonov evrov. 10 odst. bodo zagotovile občine, in sicer črnomaljska 45 odst., metliška 33 odst. in semiška 22 odst. Iz kohezijskega sklada bo prišlo 43,2 odst. denarja, iz državnih virov in ekoloških taks pa 46,8 odst.