Vsaka lokalna skupnost je dolžna graditi javno infrastrukturo, da je življenje v njej čim bolj urejeno in dobro, a seveda ji tega ni treba početi zastonj. Del vlaganj dobi nazaj s komunalnim prispevkom, ki je eden redkih lastnih virov, namenjen za vlaganja za razne izboljšave na komunalnem in cestnem področju.

V občini Šentjernej od 27. julija velja nov splošni odlok, ki pa se bo uporabljal od začetka prihodnjega leta naprej, kar pomeni, da bodo investitorji po njem plačevali višji komunalni prispevek, a le, če bodo vlogo vložili od 1. januarja 2022.

Občinski svetniki so na poletni občinski seji skoraj soglasno – proti sta bila dva svetnika SDS: Albert Pavlič in Vesna Bregar - sprejeli Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Šentjernej. Ta prinaša nekoliko višje zneske tako za fizične osebe kot podjetja, sprejetje pa je bilo nujno ne le zato, ker je bil komunalni odlok do zdaj med najnižjimi daleč naokrog, ampak tudi zaradi usklajevanja z državno zakonodajo – dosedanji odlok imajo namreč od leta 2010, v letih 2012 in 2013 je bil malce spremenjen.

Odlok na novo opredeljuje območja in sicer za obstoječo komunalno opremo za območje občine Šentjernej, za opremljanje stavbnih zemljišč za območje proizvodno servisne cone Šentjernej, za industrijsko storitveno cono Sejmišče in za OPPN Kaluder. Cene v obeh conah bodo glede na do sedaj veljavni komunalni prispevek, ki je bil nižji zaradi prejetih nepovratnih sredstev za izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture, res višje, a še vedno nižje, kot bi bil prispevek sedaj, če sofinancerskih sredstev ne bi bilo. V Kaludru, območju na vhodu v Šentjernej iz smeri Novega mesta, ki je namenjeno za poslovno-stanovanjsko gradnjo, pa se komunalni prispevek z novim odlokom znižuje zaradi nižjih obračunskih stroškov.

V šentjernejsko občino se radi priseljujejo

Kot pravi župan Jože Simončič, občina Šentjernej zelo veliko vlaga v infrastrukturo in od tega zelo malo dobi nazaj. V slovenskem merilu je občina Šentjernej po pobranem komunalnem prispevku na repu lestvice, »kar je glede na naš standard opremljenosti, na naše dohodke, nerazumljivo. Po standardih bivanja smo v prvi tretjini občin, po višini komunalnega prispevka pa daleč za Loškim Potokom,« pove Simončič in omeni še drugi pomemben izziv.

»Šentjernejska občina je namreč med redkimi pri nas, kjer prebivalstvo raste, kjer beležimo gospodarsko rast, kamor se ljudje radi priseljujejo iz drugih občin. Zato je nerazumljivo, da bi dobremu produktu ceno zniževali,« meni župan in poudari, da podražitve - tako za fizične osebe kot podjetja - niso visoke in bodo tudi po podražitvi še vedno zelo ugodni, sploh v primerjavi z drugimi dolenjskimi občinami.

Še vedno cenejši od mnogih v okolici

Kot pravi Blaž Malenšek iz družbe Espri v Novem mestu, so do sedaj v Šentjerneju imeli zelo nizek komunalni prispevek, po podražitvi pa bodo nekje v sredini v slovenskem merilu. Za novo enostanovanjsko hišo velikosti 150 kvadratnih metrov na komunalno urejeni gradbeni parceli, veliki 500 kvadratnih metrov, komunalni prispevek po novem znaša 5.800 evrov (prej je bil 3.100). To pa je še vedno manj od npr. občin, kot so Straža, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Trebnje, Novo mesto, Žužemberk, Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Mirna, Semič, Metlika ...

»Poudariti velja, da omenjena cena velja za popolno komunalno opremljenost. Kjer ni mogoča priključenost na centralno čistilno napravo, je cena bistveno nižja,« pove Simončič in doda, da so v Šentjerneju daleč zadaj npr. od Novega mesta (10.427), Trebnjega (10.554), Ivančne Gorice (9.929) in mnogih drugih. V Ljubljani (upoštevan je sicer tudi plinovod) bi bilo treba za tako gradnjo odšteti dobrih 19 tisoč evrov komunalnega prispevka, torej skoraj štirikrat več kot v Šentjerneju.