Okrog 80 strokovnjakov iz desetih držav je v četrtek na mednarodni znanstveni konferenci predstavilo prispevke o globalizaciji in družbeno-ekonomskih spremembah v Evropski uniji. Namen spletne konference, ki sta jo organizirali Fakulteta za ekonomijo in informatiko ter Fakulteta za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu, je bil najti odgovore na pereča ekonomska vprašanja, ki jih sprožajo spremembe v ožjem in širšem ekonomskem in družbenem okolju.

Predsednica organizacijskega odbora in dekanica Fakultete za ekonomijo in informatiko doc. dr. Malči Grivec je poudarila, da »je pandemija potrdila nujnost medsebojnega sodelovanja znanstvenikov in strokovnjakov za uspešno reševanje izzivov globalnega okolja. Dosedanje dogajanje je namreč še dodatno pokazalo, da so države med seboj neločljivo povezane. Že dolgo ni več dovolj, da skrbimo samo zase in sprejemamo rešitve brez upoštevanja ostalih deležnikov. Sprejemati moramo ukrepe v širšo družbeno korist, v korist slehernega posameznika na svetu. A prav je, da se na tem mestu vprašamo, če to še znamo oz. če to želimo in zmoremo.« Nova znanstvena dognanja bodo izhodišče za reševanje problemov, ki se kažejo tudi v lokalnem gospodarstvu, saj so na konferenci poleg raziskovalcev sodelovali tudi številni strokovnjaki iz prakse. Obravnavane so bile pomembne gospodarske teme, med katerimi so prevladovale izzivi globalizacije v luči ekonomskih sprememb, menedžment človeških virov, menedžment v zdravstvu in menedžment v šolstvu. V luči pospešene digitalizacije poslovanja pa so imele pomembno mesto na konferenci tudi vsebine s področja računalništva in informatike.

Dr. Rajko Macura in dr. Nenad Novaković iz BiH sta v plenarnem delu opozorila, da je pandemija covid-19 korenito spremenila svetovno poslovno klimo in prakse. Predstavila sta različne scenarije prihodnjih gospodarskih gibanj na globalni ravni. Spremljali pa smo tudi preglede gospodarskih aktivnosti posameznih držav in njihove vloge v globalnem okolju.

V razpravi o izzivih globalizacije in stanju ekonomskega okolja so udeleženci poudarili, da je pandemija covid-19 sprožila krizo, ki se danes že kaže kot najhujša mirnodobna kriza v zadnjem stoletju, saj se človeštvo sooča z vrsto ekonomsko strukturnih, tehnoloških, družbenih in geopolitičnih tveganj. Gre za krizo, ki ima svoj izvor v zdravstvenem šoku in ne v ekonomskih dejavnikih kot prejšnje krize.  Z razmerami, ki jih je sprožila kriza se moramo odprto soočiti tudi na takih srečanjih, kot je bila ta konferenca.

Ob konferenci bo izšel zbornik prispevkov.