BOBO

Pred dnevi nas je pretresel napad medvedke z mladičem na sprehajalko s psom pri Škofljici. Nedaleč od tam z bukovo-jelovimi gozdovi v družinski lasti gospodari gozdarka Marija Jakopin. Gozdove na širšem območju, ki je območje rjavega medveda, dobro pozna in je vajena pogostih srečanj s tem kosmatincem. Opaža, da je zaradi podnebnih sprememb v gozdovih več hrane zanje, zato se medvedja populacija hitreje veča in širi v bližino naselij.

Osebni arhiv

»Gozdovi v naši družinski lasti so med Grosupljem in Turjakom. Od Gradišča pri Škofljici, kjer je nedavno medved napadel sprehajalko s psom, je en del našega gozda oddaljen približno kilometer zračne razdalje. Na tem območju so medvedi in jih kdaj pa kdaj tudi sama srečam. Tam so doma, jaz pa sem gostja. Gozdove obiskuje vedno več ljudi, zato so tudi srečanja z njimi pogostejša. Razumeti je treba, da so ta za medvede stresna, kar do neke mere spremeni njihovo vedenje. Če se medved desetkrat v enem dnevu umakne človeku, mu enajstič morda spodleti ali prekipi in napade,« pojasnjuje Marija Jakopin, gozdarka, ki vodi podjetje Gozdno gospodarstvo Les d.o.o. Je matematičarka, ki je sprva delala kot programerka, nato kot vodja marketinga, zdaj pa je že deveto leto upravljavka gozda. Diplomirala je tudi iz gozdarstva in lovstva. Pred leti je postala tudi lovka, vendar ker to delo, kot pravi, zahteva celega človeka, je če čas izstopila iz lovskih vrst. Njen hobi je pisanje kriminalnih romanov, njena knjiga Kristalna smrt pa govori ravno o gozdu.

Osebni arhiv

Več hrane, več medvedov

 »V Sloveniji se medvedja populacija veča. To vemo, ker izvajamo več vrst spremljanja staleža medvedov. Zbirajo se iztrebki, ki služijo za gensko analizo, lovske družine izvajajo štetja, kjer izkušeni lovci na prežah dobršen del večera in noči opazujejo medvede, ki pridejo v bližino, spremlja se tudi smrtnost medvedov. S kombinacijo teh podatkov znamo zelo natančno napovedati vsakoletno številnost in prostorsko razširjenost medveda v državi. Štejejo se konflikti z medvedi, kot so škode, ki jih povzročijo. Najpogosteje so to razdrti čebelnjaki, škoda v sadovnjakih in podobno. Sem sodijo tudi napadi na živino in ne nazadnje na ljudi. Temu, da se medvedja populacija veča in prostorsko širi, botruje predvsem več hrane, ki jo narava obrodi, k čemur verjetno pripomorejo podnebne spremembe. Posledica teh so tudi čedalje krajše zime. Ker v gozdu narašča temperatura in ker so se padavine spremenile v nalive, so drevesa pod stresom. Zato čedalje pogosteje obilneje semenijo, da bi svoje gene vseeno spravila naprej. Medvedi, divji prašiči, parkljasta divjad, polhi in še marsikdo imajo tako na voljo več hrane, v bukovih gozdovih žira, in njihova populacija se lahko hitreje veča ter pospešeno širi tudi na območja bližje človeku, kar neizbežno vodi v pogostejše stike, tudi konflikte.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 22, 3. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Osebni arhiv

revija Jana

V novi Jani:

Novice

Stroka zaskrbljena: Vedno več deklic si želi spremeniti spol