Shutterstock

Banke vsekakor niso tu zaradi nas. Banke obstajajo izključno zato, da lahko delničarjem dajejo čim višje dividende in upravi čim višjo nagrado. Samo zato. In smo potem s kančkom privoščljivosti prejšnji teden brali, da namerava hrvaška vlada do 1. januarja 2027 vzpostaviti nacionalno mrežo bankomatov. To ne pomeni, da bo šla država postavljat svoje bankomate, drugače se kanijo lotiti zadeve: denar bodo Hrvati še naprej dvigovali na bankomatih bank, le da jim te za dvig ne bodo več smele zaračunati provizije. Tudi če bodo dvigovali na bankomatu druge banke, provizije ne bo več, juhej. Bančnike je skoraj božje zadelo – še toliko bolj zato, ker to z bankomati sploh še ni vse: banke morajo svojim komitentom omogočiti dostop do osnovnih finančnih storitev brez kakršnih koli nadomestil. To pomeni odprtje, vodenje in zaprtje računa, uporabo spletnega in mobilnega bančništva, prejemanje nakazil, izdajo in uporabo debetne kartice, vse brez-plač-no! Za primerjavo, po javno objavljenem ceniku nadomestil za potrošnike banke OTP vas pri nas zaprtje transakcijskega računa stane 20 evrov. Za nič, samo zato, da vam dajo v podpis obrazec.

Slovenija

Najmanjša slovenska nedonošenka je danes nasmejana desetletnica

Hrvaški bančniki so vili roke, si pulili lase in omedlevali na debelih preprogah svojih pisarn. No, domnevam. Da imajo banke že zdaj nekaj brezplačnih storitev, so neutolažljivo ihteli, pa da so provizije nizke, načrtovani ukrep jih bo resno prizadel … Grozno hudo jim je bilo, res. Morda jim je bilo vsaj malo v tolažbo, da so banke na Hrvaškem lani ustvarile rekorden dobiček, 1,5 milijarde evrov, od tega 270 milijonov evrov s provizijami in nadomestili, od tega so 40 odstotkov, 108 milijonov evrov, dobile od fizičnih oseb, od ljudi, ki so čisto taki kakor vi in jaz, samo da so Hrvati.

Vem, kaj je bila vaša prva misel: mi bi tudi! In le še slabo leto časa imamo, da od te vlade zahtevamo – ne prosimo, zahtevamo – podobno razbremenitev državljanov pri poslovanju z bankami. Kajti le še slabo leto je do volitev, vemo pa, da je vlada, ki najverjetneje, kot zdaj kaže, prihaja za to, vedno na strani bankirjev – od nje torej tega ne moremo pričakovati. In zato kdaj, če ne zdaj?

Novice

Tuji delavci kot sodobni sužnji: pretresljive zgodbe z naših ulic

Vemo tudi to, da bodo banke v Sloveniji – slovenske banke ne moremo reči, ker to niso, posebej ne obe največji, NLB je le četrtinsko slovenska in OTP sploh ni nič slovenska – ob vsakem poskusu česa podobnega jokale še glasneje od hrvaških, da bo vitja rok in omedlevanja po bančnih hodnikih še več. Ampak tole je treba vedeti: leta 2023 so imele banke v Sloveniji rekorden dobiček, lani malenkost manj, za letos jim tudi odlično kaže. Banke v Sloveniji so med najbolj oderuškimi in komitentom najmanj prijaznimi v EU, pri njih so najnižje obresti za depozite in najvišje za kredite – njihov glavni vir zaslužka je namreč razlika med obrestmi, ki jih banke plačujejo za depozite, in obrestmi, ki jih poberejo za kredite. Ta razlika je v Sloveniji ne samo višja, temveč veliko višja od povprečja evrskega območja. Mimogrede, vsi dobički odtekajo v tujino. 

Zveza potrošnikov Slovenije je že lani pozivala, naj pristojni instituciji, Banka Slovenije in Urad za varstvo konkurence, ukrepata ob ravnanju, ki so ga označili za »nevzdržno, nepošteno, nezakonito«. Pa nista.

Kaj nam torej še ostane? Janko Lorenci v Mladini predlaga organiziran upor potrošnikov: zamenjajte neslovensko 'slovensko' banko za kakšno drugo, izberite drugo obliko varčevanja namesto varčevalnih depozitov. In, dodajamo, pritisnite na vlado, da se zgleduje po hrvaški in razbremeni potrošnike. In tale podatek za spodbudo: samo leta 2023 so pri nas našteli 24 podražitev bančnih storitev, vezanih na osebni račun.

Kdaj, če ne zdaj?

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 21, 27. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana