Tuji delavci kot sodobni sužnji: pretresljive zgodbe z naših ulic
Zdaj je tudi širši javnosti jasno, da so med nami ne delavci, ampak domala sužnji, ki morajo odslužiti najprej svoj dolg – strošek »nabave« samih sebe. Temno plat realnosti razkriva Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
Med sobotnim jutranjim hitenjem skozi staro Ljubljano sem slučajno pogledala navzgor in na balkonu nad sabo ugledala Indijca, ki je praznil koše za smeti. Tukaj smo torej, naše sobe za turiste čistijo tuji delavci. Čeprav si s tem seznanjen, te tak poblisk realnosti vseeno presune. Za Gorana Lukića in njegove sodelavke v Delavski svetovalnici je to že dolgo normalnost. Tudi to, da je tuje delavce ponoči pričakal na dogovorjenem mestu, ker so zbežali od delodajalca – kot v zadnjem odmevnem primeru Filipinci – se ni zgodilo prvič.
Kaj bomo storili s sramom?
Lukić je model, ki ga tu in tam kdo pošlje delat. Ker tega, kar počne že 18 let (zavzemanje za delavske pravice, deset let na čelu Delavske svetovalnice), nekateri ne vidijo kot resno delo, ampak bolj mešanje štren tistim, ki trdo delajo za svoj denar. A tudi vsi ranljivi, za katere Lukić zastavlja svoj glas in pogosto nastavlja obraz, še kako trdo delajo – zadnja leta ne poznajo osemurnih turnusov, še deseturni so redki. Ti ljudje turbo garajo, saj morajo odplačati dolg – organizacijo njihove poti na ta prelepi košček urejene Evrope. Lukić s sodelavci jih ne vpraša več, ali so morali za pot sem plačati, temveč samo še: koliko so plačali.
Ko tako dan za dnem tišči glavo v papirje, ki se grmadijo na njegovi mizi, ter mu telefon ne neha zvoniti, ga vsega hudega vajenega vsak dan kaj preseneti. »Danes je tema dneva delo na črno. Vedno me preseneti, kako delavci tako zlahka nasedejo in pristanejo na ustno komunikacijo z delodajalcem. Zelo zaupajo in to ima močno vlogo pri izkoriščanju. Saj bo, saj bo – so besede, zaradi katerih delavci zdržijo tudi po pet mesecev brez plače. Šele potem pridejo k nam.« Človek je trpežna žival.
Tudi Lukić, predsednik društva Delavska svetovalnica, je iz trpežnega materiala. Kako svoje misli osvoboditi primeža težkih službenih zgodb, opiše kot izziv. Kar, prizna, je v resnici olepševalni izraz. Mu doma očitajo, da nosi službo domov? Da.
Nekaj ur z Goranom Lukićem ali mala šola Delavske svetovalnice - nadaljevanje prispevka vas čaka v tiskani izdaji revije Jana.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
