Jaka Koren

Meh je bil narejen iz odrte in posušene živalske kože, uporabljali pa so ga za prenašanje zrnja, moke, vina in drugih dobrin, ki so bile v preteklih časih velika dragocenost, skupaj z mehom samim.

Spomnim se, da smo se v osnovni šoli, zdaj že veste, pred mnogimi, mnogimi leti, ne spomnim pa se več, v katerem razredu, pogovarjali o pomenu takšnih frazemov, rekov, pregovorov … Učiteljica nas je vprašala, kaj pomeni, če nekdo reče: Mi o volku, volk iz gozda. Pa je odgovoril eden mojih sošolcev: »Mi govorimo o volku in volk pride iz gozda.«

Ne spomnim se več, ali sem jaz razumela, kot je treba, torej da to izrečemo, kadar govorimo o nekom in se ta čisto slučajno tam prikaže, zagotovo pa sem te dni zelo dobro razumela, kako je, kadar se »dela kot svinja z mehom«. Kar pomeni, da nekdo slabo, neustrezno ravna z osebami ali stvarmi, kot pojasnjujejo jezikoslovci v Jezikovni svetovalnici.

In zakaj danes toliko razmišljam o svinjah in mehu? Lahko bi o čem drugem ali ne? O tem, s kakšno zvijačo bom jutri spravila Janeka na vrt, da ne bo preveč slabe volje, o tem, ali bi kosila travo ali okopala gredice, morda samo sedela na štoru sredi vrta in jamrala, ali pa samo zrla v nebo in se čudila temu prelepemu svetu?

A kaj ko je na tem svetu toliko grdih reči in kakšna kot trop črnih vran nad smetiščem kar naprej kroži po mojih mislih in se zdi, da hoče kopati tudi po mojih jetrih, da bi se razlival žolč in zbudil hudobnega volka.

Te dni ste zagotovo tudi vi slišali ali prebrali o tem, kako so nekateri ljudje ravnali s filipinskimi delavci, ki so jih (za lastno korist) pripeljali k nam. Predstavljam si, kako je ljudem, ki gredo s trebuhom za kruhom tako daleč od doma, med same tuje ljudi, v čisto drugi svet, ne razumejo jezika te dežele, ne poznajo navad, do pred kratkim sploh niso vedeli, da obstaja naša država, niti je ne bi znali najti na zemljevidu. Revščina doma in upanje na boljše življenje sta jih iztrgala iz njihovega sveta kot semena regratovih lučk, ne vedoč, kje in kako bodo pristali.

Novice

Tuji delavci kot sodobni sužnji: pretresljive zgodbe z naših ulic

In so pristali v (menda) urejeni in socialni državi, z nešteto zakoni, pa tudi s starajočo se družbo, ki potrebuje njihovo pomoč. In kaj so dobili v zameno? Poniževanje, klofute, suženjsko delo, laži, izkoriščanje, izživljanje …

Kako lahko človek pri zavesti ali zdravi pameti to dela drugemu človeku? Človek? Bitje, ki je sposobno misliti in govoriti, oseba kot nosilec kake lastnosti, kdor vzdržuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti, pravi slovar. Lahko ga vidimo tudi kot bitje, ki je obremenjeno z izvirnim grehom in izgonom iz raja, kot pravi ena od religij. In bitje z zavestjo, inteligenco in razumom, ki nam skupaj povedo, kdo in kaj smo. In ne nazadnje tudi bitje z dušo, torej čustvena, moralna stran človeka. 

Manca Košir je povedala, kaj je največ vredno v življenju: »In največ je vredno, če smo človek drug drugemu.« A v primeru, ki se me je globoko dotaknil, je bil človek človeku volk. Filozof Thomas Hobbes pravi, da se človek do drugega človeka obnaša kot volk, torej nemoralno in okrutno, dokler višja sila ne poskrbi za red in varnost. Tako bomo zdaj lahko spremljali, kako pri nas deluje višja sila, v tem primeru policija, sodstvo, inšpekcije. In zakonodaja. In morebitna korupcija, pa nepotizem, zveze in poznanstva …

Slovenija

Najmanjša slovenska nedonošenka je danes nasmejana desetletnica

A zakaj toliko razmišljam o surovosti, o krutem življenju, ki so ga bili tukaj deležni ljudje iz daljne dežele, ki je zagotovo nikoli v življenju ne bom videla?           Zato, ker so mi znane mnoge stiske, ki jih prinese življenje, lahko si vsaj približno predstavljam, kako so se počutili, ko so bili deležni fizičnega izživljanja močnejših od sebe, ko so ugotovili, da so prišli z dežja pod kap, ampak tisoče kilometrov od doma, da so se znašli v pasti, da šteje samo to, da napol zastonj garajo, da jih pošiljajo kot predmet od enega gospodarja do drugega …

In tudi si predstavljam nemoč ljudi brez možnosti odločanja o sebi, brez možnosti komunikacije, v okolju, državi, delu sveta, svetu, ki ga nič ne poznajo in ga slabo razumejo. In lahko najdem stične točke z življenjem, ki ga živi moj Janek. A Janek ima okrog sebe kar nekaj varuhov, zagovornikov, skrbnikov, dobrih ljudi, razlagalcev sveta, podpornikov, pomočnikov, ljudi z zavestjo, zdravo pametjo, dušo, moralo.

Dobro, višja sila tudi v njegovem življenju ni najboljša mati, a še vedno toliko poskrbi zanj, da se lahko izogne volkovom.

In tisto o mehu? Ja, če se je z njim slabo ravnalo, se je strgal. Slabo ravnati z drugimi ljudmi pa pomeni, da ostaneš sam. Ljudje, ki so želeli delati (za naše blagostanje) in zaslužiti za preživetje sebe ter svojih družin, se nas bodo vsi po vrsti v velikem loku izogibali.

Zakaj že? Zaradi ljudi, ki so nas vse v očeh iščočih dela prikazali kot (strašne) volkove le zato, da bi se sami še bolj okoristili.

In tu tudi meni zmanjka besed. In me objame neizmerna žalost.

Ostanite zdravi in pri zdravi! Če sem jaz, boste tudi vi!

Kolumna je objavljena v reviji Jana,  št. 21, 27. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana