· Finance

V Sloveniji smo pojedli štiri tone s salmonelo okuženega kebaba. Uprava za varno hrano je konec minulega tedna objavila seznam 38 ponudnikov hitre prehrane, ki so to sporno meso imeli; na njem je tudi ptujska okrepčevalnica Pri Perotu.

· Finance

Kot smo že poročali, se po aferi s poljskim govejim mesom porajajo številna vprašanja o tem, kako zagotoviti boljšo kakovost hrane predvsem v javnih zavodih in kako pregledneje vzpostaviti sledljivost izdelkov. Največ nejasnosti je pri predelanih mesnih in mlečnih izdelkih, saj zakonodaja ne predvideva zapisa, od kod  prihaja glavna surovina.

Od bolezni komaj še stoječe kravice v naših golažih so le zadnji vrhunec v srhljivki z naslovom radikalna globalizacija trga hrane. A tu so tudi fipronil v jajcih, kontaminirano otroško mleko Lactalis in konjsko meso v goveji lazanji …

Zakonodaja na deklaraciji izdelka ne zapoveduje podatka o izvoru mesa, temveč le informacijo, kje je bil narejen.

Tudi če pustimo etiko in lastno zdravje čisto ob strani, preprosto ne moremo več zaobiti uničujočih vplivov živinoreje na ekološko opustošenje planeta. Čedalje več znanstvenikov opozarja, da so naši čevapčiči in hrenovke morda celo najučinkovitejši način, kako naša civilizacija sama sebe peha v propad.

Uprava za varno hrano je sporočila, da je v Slovenijo v okviru zadnjega odkritja spornega poljskega mesa prispelo tri tone govejega mesa za kebab, v katerem je bila ugotovljena prisotnost salmonele in listerije. Meso je prejelo 49 nosilcev živilske dejavnosti.

Češka in Poljska sta se zapletli v spor zaradi kakovosti živil.

Zdravilne lastnosti aloe vere poznamo ljudje že več stoletij. Foto 2: Rastline, ki jih kupimo v cvetličarnah kot sobne rastline so navadno premajhne, da bi lahko uživali v njenih zdravilnih lastnostih. Za to, da listi “dozorijo”, rastlina potrebuje kar nekaj let in presajanje v večje lonce. Foto 3: Foto 4: Foto 5: Foto 6:

· Novice

Velenje – Kar 4 tone spornega kebaba smo v Sloveniji že pojedli.

· Kulinarika

Stari rek pravi, da jemo zato, da živimo. A za Francoze velja ravno obratno. Prehranjevanje zanje ni le zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak vsakodnevni užitek, družabni trenutek, pravi obred. Med kosilom ali večerjo uživajo ob vinu in predvsem veliko govorijo. Svetovna slava francoske kuhinje pa ni naključje, ampak zmes trdega dela, umetniške žilice in dosegljivosti sredstev od samega srednjega veka dalje.

· Kulinarika

Ko po mestnih ulicah iz vseh pekarn zadiši po krofih, vemo, da bomo prej ali slej srečali skupino klovnov, princesk, dvonožnih mačk, popačenih znanih osebnosti in neizprosnih kurentov. Danes skoraj nihče več ne pomisli na religiozne, kaj šele poganske korenine pustnega obdobja, saj večini pust pomeni predvsem čas karnevalov in maškarad. Mnoge v tem času muči vprašanje, kaj dobrega bi tokrat ponudili za pusta hrusta – tradicionalne krofe, morda krhke flancate in sladke miške ali pa kaj izvirnejšega, morda celo slane miške. Pustni krofi so nenavaden fenomen, saj jih z užitkom jedo tudi tisti, ki nanje med letom niti ne pomislijo. Krof je med letom pač samo krof, za pusta pa postane pustni krof in takrat je preprosto treba pojesti vsaj enega.

Na mejnem prehodu Bregana so hrvaški policisti zjutraj ustavili voznika kombija iz Slovenije, ki naj bi prevažal poljsko meso za kebab.

Ko obupani ugotavljamo, da nam prav nobena shujševalna dieta ne pomaga, je skriti krivec lahko tudi – sladkor.

· Turizem

Blagovna znamka Pristno Pomursko in istoimenska spletna stran, ki ne prodaja izdelkov, ampak vam jih pomaga najti.

Kako se potrošniki odločajo o nakupu mesa? Je ključna kakovost ali cena? Anketa Ninamedie prinaša nekaj odgovorov.

· Gospodarstvo

Mesna afera je za nekaj dni animirala javnost, da se sprašuje, kaj vse ji lahko predelovalna industrija s svojimi tehnologijami in tudi nepoštenim početjem podtakne kot varno hrano.

No, seveda vemo, da je hrana naše gorivo, skoraj edini dejavnik iz okolja, na katerega lahko vplivamo, in tudi to vemo, da ni povsem nepomembno, iz katerih živil dobimo potrebne kalorije za življenje.