Rjava trata še ni mrtva: Te 4 napake ji zdaj škodijo
Trava na dvorišču med vročinskim valom rumeni in rjavi? Preverite 4 pogoste napake pri zalivanju, košnji in gnojenju ter zakaj rjava trava še ni mrtva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko temperature več dni vztrajajo visoko in dežja ni na vidiku, se lahko še pred kratkim zelena trata hitro spremeni v rumeno-rjavo površino. Prva reakcija je pogosto obilno zalivanje, pogostejša košnja ali celo gnojenje, da bi travi »pomagali«. Toda prav s tem lahko naredimo več škode kot koristi.
Rjavenje namreč še ne pomeni nujno, da je trava odmrla. Med sušo lahko preide v stanje mirovanja, s katerim varčuje z vodo in energijo. Korenine dobro vzpostavljene trate pogosto ostanejo žive in ob vrnitvi dežja poženejo nove zelene liste.
1. Ne zalivajte po malo vsak dan
Če želite trato med vročino ohraniti zeleno in je zalivanje dovoljeno, je bolje zalivati redkeje in temeljiteje kot vsak dan zgolj nekaj minut. Površinsko zalivanje navlaži predvsem zgornjo plast zemlje, medtem ko globlje zalivanje spodbuja razvoj korenin v globino. Strokovnjaki svetujejo redkejše namakanje z dovolj vode, da se zemlja navlaži približno 15 centimetrov globoko. Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj, ko je izhlapevanje manjše. Zalivanje sredi vročega dne je manj učinkovito, saj več vode izgubimo z izhlapevanjem. Tudi večerno zalivanje je mogoče, vendar lahko dolgotrajno mokri listi povečajo možnosti za pojav nekaterih glivičnih bolezni.
2. Kosilnico nastavite višje
Poleti pozabite na popolnoma nizko pokošeno »angleško« trato. V vročini nekoliko daljša trava bolje zasenči tla, pomaga zmanjševati izgubo vlage in spodbuja globlje ukoreninjanje. Med sušnimi obdobji se priporoča višjo košnjo in redkejše košenje, če rast trave povsem zastane, pa lahko s košnjo začasno prenehate. Prenizka košnja namreč že tako obremenjeno travo dodatno oslabi.
Preberite tudi:
3. Pokošene trave ne odstranite vedno
Še ena poletna navada, ki jo lahko spremenite, je pobiranje vseh ostankov po košnji. Če je pokošena trava kratka in zdrava, jo lahko pustite na površini. Deluje kot tanka naravna zastirka, ki pomaga upočasniti izhlapevanje vode, ob razgradnji pa organske snovi in hranila vrača v tla. In še dobra novica: običajni kratki ostanki pokošene trave praviloma ne povzročajo nastanka debele plasti odmrle organske mase, saj se hitro razgradijo.
4. Med vročinskim valom je ne »rešujte« z gnojilom
Ko trata začne rumeneti, je mamljivo poseči po gnojilu. Toda ekstremna vročina in suša nista pravi čas za spodbujanje nove rasti. Trava je že pod stresom, številna poletna opravila pa je med dolgotrajno vročino bolje prestaviti na ugodnejše obdobje. Vrtnarji denimo pri finih bilnicah odsvetujejo poletno gnojenje, pri sušno prizadeti trati pa priporočajo, da z gnojili počakamo, dokler se rastne razmere ne izboljšajo.
Rjava trata ni vedno trata, ki jo morate reševati
Morda najpomembnejši poletni nasvet je nekoliko presenetljiv: ni nujno, da trata ostane živo zelena za vsako ceno. Nekateri med vročinskimi valovi celo svetujejo, naj dobro vzpostavljene trate pustimo porjaveti, saj se po vrnitvi padavin običajno obnovijo. Tako lahko precej zmanjšamo porabo pitne vode prav v obdobju, ko so vodni viri najbolj obremenjeni. Če je zalivanje potrebno, na primer pri novo posejani ali položeni trati, je smiselno najprej uporabiti zbrano deževnico. Če torej trata med avgustovsko vročino izgubi svojo popolno zeleno barvo, še ni razloga za paniko. Višja košnja, manj poseganja in premišljeno zalivanje so pogosto boljša rešitev kot nenehno »popravljanje« trate.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
