Pokošene trave ne mečite stran – na vrtu je lahko zlata vredna
Pokošena trava ni odpadek, ampak dragocena pomoč na vrtu. Preverite, kako jo uporabiti kot zastirko, kompost in naravno hrano za trato.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poleti trava hitro raste, zato jo pogosto kosimo, ko kosilnica utihne, pa za njo ostanejo polni zbiralniki pokošene trave. Marsikdo zeleni odkos obravnava kot odpadni material in ga brez pomisleka odpelje na kompost ali med biološke odpadke. A prav ostanki pokošene trave so lahko eden najbolj koristnih materialov na vrtu.
Če jih uporabimo pravilno, zmanjšamo potrebo po zalivanju, izboljšamo rodovitnost tal, zavremo rast plevela in rastlinam pomagamo lažje preživeti vroče poletne dni. Pomembno pa je, da poznamo nekaj pravil, saj lahko nepravilna uporaba povzroči tudi težave.
Najboljša uporaba je zastirka okoli vrtnin
Sveže pokošena trava je odlična organska zastirka. Razporedimo jo lahko okoli paradižnika, paprike, bučk, kumar, jajčevcev, zelja in številnih drugih vrtnin.
Plast zastirke preprečuje neposredno segrevanje tal, zmanjšuje izhlapevanje vode in zavira rast plevela. Tla ostanejo dlje časa vlažna, zato jih ni treba tako pogosto zalivati. Poleg tega se med razgradnjo v tla vrača organska snov, ki izboljšuje njihovo strukturo in spodbuja delovanje koristnih talnih organizmov.
Največjo napako naredimo, če travo nasujemo v debeli plasti. Sveže pokošena trava namreč vsebuje veliko vode in se hitro sprime v gosto plast brez zraka. Takšna zastirka začne gniti, lahko neprijetno smrdi in slabše prepušča vodo.
Zato jo vedno nanašamo v tankem sloju, približno dva do tri centimetre. Ko se posuši in nekoliko sesede, lahko dodamo novo plast. Če so rastline bolj občutljive (npr. solata), je najbolje, da že v samem začetku uporabimo že nekoliko ovenelo pokošeno travo.
Odlična sestavina za kompost
Pokošena trava je eden najboljših virov dušika v domačem kompostu. Ker spada med tako imenovani zeleni material, pospešuje razgradnjo in dviguje temperaturo kompostnega kupa. Vendar tudi tukaj velja pravilo zmernosti. Če na kompost odložimo preveč trave naenkrat, se lahko začne sprijemati, gniti in oddajati neprijeten vonj.
Najbolje je, da jo vedno mešamo z rjavim materialom, kot so suho listje, slama, drobne vejice, karton ali papir. Tako bo kompost ostal zračen, razgradnja pa bo hitrejša in kakovostnejša.
PREBERITE TUDI:
Del pokošene trave lahko pustimo kar na trati
Če trato kosimo redno in odstranjujemo le zgornji del travnih bilk, lahko drobni odkos pustimo kar na travniku. Takšna praksa postaja vse bolj priljubljena.
Kratki odrezki se hitro razgradijo in vračajo hranila nazaj v tla. Na ta način lahko zmanjšamo tudi potrebo po gnojenju trate. Pomembno pa je, da trava ni predolga in mokra. Večji kupi pokošene trave lahko namreč zadušijo travo pod seboj ter povzročijo rumenenje.
Uporabna je tudi pri pripravi novih gred
Če pripravljamo novo gredo ali izboljšujemo obstoječo zemljo, lahko manjše količine pokošene trave vdelamo v zgornjo plast tal skupaj s kompostom ali drugimi organskimi materiali. Med razgradnjo se organska snov postopoma spremeni v humus in izboljšuje rodovitnost tal.
Pri tem ne pretiravajmo. Debele plasti sveže trave, zakopane v zemljo, lahko zaradi hitrega razpadanja povzročijo pomanjkanje kisika in upočasnijo razvoj korenin.
Odlična izbira za visoke grede in vrtnarjenje po plasteh
Če pripravljamo novo visoko gredo ali vrt po metodi plastenja, je pokošena trava eden najboljših zelenih slojev.
Izmenjujemo jo lahko s plastmi kartona, listja, slame, vejic ali drugega organskega materiala. Ker vsebuje veliko dušika, pospešuje razgradnjo preostalih plasti in pripomore k hitrejši tvorbi rodovitne zemlje.
Kaj pa trava z robotske kosilnice?
Trava, ki jo reže robotska kosilnica, je običajno zelo drobno narezana, zato je najbolj smiselno, da ostane kar na trati. Tam se hitro razgradi in vrača hranila nazaj v tla. Pravzaprav je to ena glavnih prednosti robotske košnje.
Za zastiranje zelenjavnih gred pa tak odkos ni najbolj praktičen, saj ga je težko zbrati. Če se nabere ob robovih trate ali na poteh, ga lahko uporabimo kot tanko zastirko, vendar le, če trata ni bila škropljena in če v njej ni veliko semen plevela.
Najboljše pravilo je: odkos robotske kosilnice pustimo tam, kjer nastane – na trati. Tam bo imel največ koristi in najmanj možnosti, da povzroči težave.
Kdaj pokošene trave raje ne uporabljamo?
Čeprav je zelo koristna, ni primerna za vsako uporabo. Sveže pokošene trave ne uporabljamo:
- če je trata polna semen plevelov, saj jih lahko raznesemo po vrtu,
- če smo trato pred kratkim škropili s herbicidi ali drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki niso namenjena uporabi na vrtninah,
- če je trata močno okužena z glivičnimi boleznimi,
- če bi jo nanašali v debele, mokre plasti.
V vseh teh primerih je bolje izbrati drugo zastirko ali pustiti, da se trava najprej popolnoma razgradi v kompostu.
Ali zastirka iz pokošene trave privablja polže?
To je eno najpogostejših vprašanj vrtičkarjev.
Pokošena trava polžev sama po sebi ne privablja. Res pa je, da vsaka organska zastirka ustvarja nekoliko bolj vlažno in hladnejše okolje, v katerem se polži lažje zadržujejo, če so na vrtu že prisotni.
To ne pomeni, da se moramo zastirki odpovedati. Koristi, ki jih prinaša pri ohranjanju vlage, izboljšanju tal in zmanjševanju plevela, so običajno precej večje. Pomembno je le, da vrt redno pregledujemo in po potrebi izvajamo ukrepe za omejevanje polžev.
Brezplačen material, ki ga imamo skoraj vsi doma
Pokošena trava ni odpadek, ampak dragocena surovina. Z nekaj preprostimi pravili jo lahko spremenimo v učinkovito zastirko, kakovostno sestavino komposta ali naravno gnojilo za trato.
Namesto da jo po vsaki košnji odpeljemo na odpad, jo raje vrnimo na vrt. Rastline bodo imele od tega več koristi, tla bodo bolj rodovitna, zalivanja pa bo v vročem poletju občutno manj.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
