Je bila prej mandarina ali pomaranča? V nasprotju z vprašanjem o jajcu in kokoši na to o mandarini in pomaranči znamo odgovoriti. Pomaranče so nekoč domovale samo na Kitajskem, v 14. stoletju pa so jih portugalski pomorščaki prinesli v Evropo. Iz zapisanih virov se zdi, da so pomaranče poznali celo že Rimljani v 1. stoletju. Nekoč so jih gojili le na Siciliji, kjer je za ta od sonca razvajeni sadež dovolj toplo.
Danes je to najbolj razširjen agrum na vsem svetu. Poznamo svetle (taroko, bionda) in rdeče sorte (moro, sanguinela), ki so zaradi naravnega rdečega barvila in njegovih zdravilnih učinkov še posebej cenjene. Pomaranča je sad drevesa pomarančevca, ki je nekoč davno nastal s križanjem pomela in mandarine. Pomarančni cvetovi simbolizirajo devištvo, zato so priljubljeni v poročnih šopkih.
Mandarine, izvorna vrsta agrumnov
Skupaj s citrono in pomelom spadajo med izvirne agrume – preostale vrste so nastale s križanji. Izvirajo iz Japonske in Kitajske, v Evropo pa so prišle sorte, ki so jih gojili v Indoneziji in Indiji. Poznamo več vrst, med katerimi pa ni velikih razlik. Mandarina je zelo trdoživ grm, visok dva metra, lahko celo štiri. Med prvimi dozorijo v Španiji in so priljubljene, ker imajo le malo pečk.
Pri nas so najbolj priljubljene tiste iz doline Neretve. Novembra se jim pridružijo še aromatične in sladke klementine, križanec med mandarino in pomarančo. Tudi tangerine so križanec, in sicer med mandarino in grenivko, nekoliko manj znan križanec pa je še tangelos, ki je nastal iz tangerine in pomela. Mandarine so poimenovali po kitajskih plemičih mandarinih; na začetku je bilo mišljeno posmehljivo, saj naj bi se nanašalo na njihovo rumeno polt.
Grenivke, posebnice med agrumi
Grenivka je nastala s križanjem, vendar se ne ve, ali je križanec pomaranče in limone ali mandarine in pomela. Že stoletja je namreč povsem samostojna vrsta. Na tržišču je nekoliko izrinila pomelo, saj sta precej enakega okusa. Delimo jih v tri sorte: rumene, rdeče in roza, ki so nastale s križanjem z rdečimi pomarančami vrste moro.
Je edini agrum, ki ne domuje v Aziji – prihaja namreč iz Srednje Amerike, od koder si je utrla pot na Florido. Drevo zraste do 15 metrov visoko, vendar na plantažah njegovo rast omejijo na največ pet do šest metrov. Grenivka je zdravju koristna, vendar strokovnjaki odsvetujejo sočasno uživanje z nekaterimi skupinami zdravil, saj lahko grenivka spremni njihov učinek.
Sočne limete
Poznamo jih po zeleni lupini. A če zorijo na drevesu, postane lupina rumenkasto-oranžna. Običajno jih oberejo še zelene, ker so takrat najbolj okusne in sočne. So manjše od limon, a vsebujejo do dvakrat več soka, vendar le pol toliko vitamina C kot limona. Zaradi svoje sočnosti so izvrstne za ožemanje.
Angleški pomorščaki so z limetami premagovali skorbut, in prav oni so jih prinesli v Ameriko, tam pa so jih začeli gojiti na sončni in vroči Floridi. Razen v Egiptu se limeta v Sredozemlju ni prijela, saj sodi med prave tropske rastline, medtem ko so vsi drugi agrumi subtropske rastline.
Limone bogato obrodijo
Limonin sok okrepi učinek kofeina, zato velja kava z limono za zdravilo proti glavobolu.
Posebnost limonovcev je, da imajo sočasno tako cvetove kot sadeže. Obrodijo trikrat na leto. Limona izvira iz Azije, pot v Evropo pa si je utrla že pred našim štetjem, v obdobju antičnega Rima. V glavnem delimo limone na rumene in zelene, vendar oboje rastejo na istem drevesu.
Zelene so sad poletnega cvetenja, povzročenega umetno s štiridesetdnevno sušo med junijem in julijem. Te limone imajo tanko lupino in so sočne, primerne za transport ter skladiščenje. Zimske limone pa so rumene in manj obstojne. V ugodnih razmerah da limonovec, visok od tri do šest metrov, na leto od 600 do 800 plodov. Limonin sok okrepi učinek kofeina, zato velja kava z limono za zdravilo proti glavobolu.
Daljši rok trajanja kot večina drugega sadja
Agrumi so v svoji lupini varno zapakirani. Imajo daljši rok trajanja kot večina drugega sadja. V splošnem velja, da so pomaranče in limone užitne do tri tedne, grenivke do štiri tedne, mandarine pa teden dni. Ne hranimo jih na preveč toplem mestu, saj toplota izsušuje lupino. Čisto primerno je, če jih damo v hladilnik, vendar jih vzemimo iz hladilnika že pred uporabo, da se jim na toplem vrne aroma. Že olupljene in narezane agrume lahko za kratek čas shranimo v hladilniku, vendar jih moramo zaviti v prozorno folijo.
Male vitaminske bombe
Prav zdaj, ko svežega sezonskega sadja ni več, si lahko z agrumi priskrbimo dovolj vitamina C, ki nam pozimi okrepi odpornost in pomaga prebolevati sezonske bolezni, denimo prehlad. Dvestogramska pomaranča nam s svojimi 200 g zadovolji celotno dnevno potrebo po vitaminu C. Seveda pa je vsebnost vitaminov in drugih dragocenih esencialnih snovi močno odvisna od načina skladiščenja sadja. Poleg vitamina C vsebujejo agrumi vitamine iz skupine B, vitamin A in mineralne snovi.
Majhne zvijače pri uporabi agrumov
Kalorična vrednost
Pomaranča (150 g): 59 kcal
Mandarina (50 g): 22 kcal
Grenivka (250 g): 57 kcal
Limona (100 g): 19 kcal
Od teorije pa k uporabni praksi: pred ožemanjem najprej limone nekoliko povaljajmo po trdi podlagi – zmehčale se bodo in lažje bomo iztisnili sok. Kadar kupujemo ožemalnik, pazimo, da ima večjo kupolo, da bomo lahko z njim ožemali tudi grenivke.
Pred lupljenjem agrum pomočimo v zelo vročo vodo – potem bomo zlahka odstranili lupino in notranjo belo kožo. Pomaranče in grenivke olupimo tako, da najprej z ostrim nožem odstranimo zunanjo lupino, podobno kot npr. jabolko, potem pa lahko s prsti sadež zlahka razdelimo na krhlje.
Nekaj prehranskih nasvetov
Grenivke, ki imajo včasih madeže na lupini, so v notranjosti povsem neoporečne. Pri limonah ni pomembna barva lupine, saj so tudi zelenkaste zrele. Znamenje kakovosti in zrelosti je pri limonah bleščeča lupina, ne pa njena barva. Nasploh pa je pri nakupu agrumov zelo pomembno, ali nameravamo uporabiti tudi njihovo lupino, na primer lupinico za peko. V tem primeru kupimo izključno kemično neobdelano sadje iz ekološke pridelave in z ekološkim certifikatom.
Manj znani agrumi
Poleg najbolj prepoznavnih – pomaranč, mandarin, limon, limet, grenivk – je na tržišču na voljo tudi veliko novih sort. Za začetek spoznajmo vsaj štiri, ki so se že dodobra prijele: mineola, tambor, pomelo in kumkvat. Mineola je križanec med tangerino in grenivko. Je zelo aromatična, sočna in nima pečk. Tambor je nastal s križanjem tangerine in pomaranče. Ima zelo tanko lupino in veliko soka. Pomelo velja za pravo poslastico med grenivkami. Je sicer aromatičen, ima pa bolj malo soka. Kumkvat je okrasno drevo z užitnimi plodovi, podobnimi majhnim pomarančam, ki jih lahko zaužijemo z lupino vred.
