Zaradi odpornosti mikrobov proti antibiotikom po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, od tega 35.000 v EU. Do leta 2050 se bo število smrti še zvišalo, ocenjujejo, da na dva milijona letno. A to je optimistična ocena, je na strokovnem srečanju, ki ga je o tej temi pripravil UKC Ljubljana, opozorila vodja predstavništva pisarne SZO v Sloveniji Melita Vujnović. »Če vse večje odpornosti bakterij proti antibiotikom ne zaustavimo, čez deset let ne bo učinkovitih zdravil za zdravljenje tudi zelo običajnih bolezni. Pozdravili se bomo ali pa tudi ne le še po naravni poti, kot pred sto leti.« Kdor torej ne bo imel dovolj močnega imunskega sistema, bo umrl.
Zakaj je odpornost bakterij tako resen problem?
Globalno povečanje odpornosti proti antibiotikom pomeni eno največjih groženj našemu zdravju, pa tudi zdravstvenemu sistemu, ki že zdaj kleca pod težo priliva bolnikov. Poročila globalnega sistema nadzora protimikrobne odpornosti in uporabe (GLASS) kažejo na skrb zbujajočo visoko odpornost med bakterijami, ki so zelo razširjene. Med najodpornejšimi so E. coli, Staphylococcus aureus (MRSA) in Klebsiella pneumoniae, pogosta črevesna bakterija. V Sloveniji okužbe s temi patogeni predstavljajo kar 80 odstotkov vseh okužb. Bolj ko je bakterija odporna, močnejše antibiotike uporabljajo za zdravljenje in manj vrst zdravil je na voljo. Ko je enkrat odporna proti vsemu, zdravniki nimajo več s čim zdraviti. Ta trenutek bo neizogibno prišel, če se ne bo ustavilo naraščanja odpornosti ali če ne bomo iznašli novih antibiotikov. Kljub drugačni predstavi naj bi namreč zadnjega v Evropi razvili pred dvajsetimi leti. Kako hitro se lahko znajdemo v taki situaciji, pa kažejo projekcije OECD, kjer pričakujejo, da bo že čez deset let odpornost bakterij dvakrat večja kot danes. Bolniki, ki se zdravijo v bolnišnici, so še dodatno izpostavljeni tveganju za okužbe, ki niso povezane z njihovo osnovno boleznijo, vključno z okužbami krvnega obtoka in operiranega mesta, kot je MRSA. Pogoste in pomembne bakterijske okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, so okužbe sečil zaradi katetra, okužbe krvnega obtoka zaradi intravenskih kanil in drugih naprav, pooperativne okužbe ran in pljučnica, povezana z ventilatorjem.
Bolnišnične okužbe so zelo pogoste, v UKC se bo besedah Tatjane Mrvič, vodje službe za preprečevanje bolnišničnih okužb, z njimi okuži kar vsak deseti bolnik. Pričakujejo, da se jih bo še več. »Pritisk na UKC je že tako velik, v času, ko je okužb največ, pa je še večji. Infrastruktura ne omogoča izolacije bolnikov in prava umetnost je namestiti bolnika tako, da je v čim manjši nevarnosti, da se okuži. Proti okužbam se lahko borimo samo z najosnovnejšimi ukrepi – higieno rok zaposlenih in razkuževanjem prostorov. Standard sodobne bolnišnice so enoposteljne ali največ dvoposteljne sobe, o katerih v UKC lahko le sanjamo. V takšni bolnišnici je vsaka soba lahko izolacijska, pri nas jih imamo morda 20 odstotkov. Problem so sanitarije, ki si jih deli več sob, dotrajanost opreme in pomanjkanje kadra, ki mora krožiti med preveč bolniki.«
Brez učinkovitih antibiotikov bi se vrnili v obdobje, ko bi se bakterijske okužbe nenadzorovano širile in postale neozdravljive, zaradi njih pa bi množično umirali. Zdravljenja in posegi, kot so presaditev organov, kemoterapija, intenzivna nega in mnogi drugi, ne bi bili več mogoči.
Antibiotiki zdravijo le bakterijske okužbe, proti virusom so neučinkoviti. Še več, če jemljemo antibiotike pri virusni infekciji, bomo spremenili bakterijsko floro v črevesju, kar bo oslabilo naš imunski sistem in virusi bodo še lažje okužili naše celice. Bolezen bo zato resnejša in bo trajala dlje.
Skrb vzbujajoč trend je, da vse več ljudi po svetu v svojem črevesju že nosi odporne bakterije. Zaradi njih ne bodo nujno zboleli, so pa prenašalci. Ko okužijo bolnega ali imunsko ogroženega človeka, je ta lahko v smrtni nevarnosti. Ocenjujejo, da je tak prenašalec že kar vsak četrti človek. Tudi pri nas je čedalje več bolnih, ki v bolnišnico pridejo že okuženi, pravi Mrvičeva. »To pomeni, da so odporne bakterije tudi že v okolju, vodi in hrani. Starost ne igra vloge, imeli smo tako okužene dojenčke kot starostnike.«
Tudi okolje in živali
Prenos s človeka na človeka ni edini način, na katerega se širijo bakterije, odporne proti antibiotikom. Tveganje pomenijo tudi okolje in živali. V veterini se ista zdravila uporabljajo pogosto in na široko. V preteklosti so antibiotike rejnim živalim dodajali, tudi če niso bile bolne, ker so tako hitreje rasle. Takšna praksa je zdaj prepovedana v mnogih državah, vključno z EU, a če si radi postrežete s specialitetami iz tretjega sveta, morda še vedno dobite porcijo nepotrebnih zdravil.
V nasprotju z virusi živa bitja okužijo iste vrste bakterij, ki se lahko na ljudi prenesejo bodisi neposredno z uživanjem živalskih izdelkov (mesa, mleka, jajc itn.) bodisi z onesnaženo vodo ali okoljem. Gre pa seveda tudi v obratni smeri. Odpadne vode, polne antibiotikov, ki jih uporabljamo, širijo odporne bakterije v okolje. Tam končajo tudi zaradi gnojenja, z odpadki farmacevtske industrije in med predelavo. Širijo se preko trgovskih poti in z množičnim turizmom, še posebej, kjer manjka osnovne higiene. Reševanje problema mora biti zato široko in globalno. Države so se zavezale k usklajenemu pristopu, poimenovanemu Eno zdravje (One Health). A samo ozaveščanje in skrbna raba antibiotikov ne bosta dovolj, se strinjajo strokovnjaki. Potrebne so raziskave, nova zdravila, sodobne bolnišnice, kar ni poceni. A še dražje bo, če bomo ljudje množično zbolevali in umirali zaradi bolezni, ob katerh danes le odmahnemo z roko.
Izpostavljeno
Praznovanje čarobnosti, čutnosti in elegance po žensko
Kako bakterije postanejo odporne?
Antibiotiki ubijejo bakterije ali preprečijo njihovo razmnoževanje. Včasih pa vse bakterije ne umrejo. Tiste, ki preživijo, so odporne proti antibiotiku. Ko se razmnožujejo, prenašajo odpornost na nove bakterije. Naslednjič, ko so izpostavljene istemu antibiotiku, jih umre še manj. Sčasoma antibiotik ne ubije dovolj bakterij, da bi bolezen izginila. Ko dovolj vrst bakterij postane odpornih proti antibiotiku, ga zdravniki ne morejo več uporabljati kot zdravilo.
7 strategij za zmanjšanje čezmerne uporabe antibiotikov
1. Umivajte si roke in zahtevajte enako od otrok.
2. Pravilno pripravljajte in kuhajte hrano: umijte si roke pred in med prijemanjem hrane ter po njem, meso kuhajte na priporočenih temperaturah ter hranite surovo meso ločeno od zelenjave in jedilnih pripomočkov.
3. Prepustite zdravniku, da odloči, ali potrebujete antibiotike. Ti se borijo proti bakterijskim okužbam, ne proti virusom. Poleg pri prehladu in gripi so neuporabni tudi pri večini vrst bolečega grla in bronhitisa.
4. Cepite se. Ustrezno cepljenje lahko prepreči okužbo, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki.
5. Dosledno upoštevajte navodila za jemanje antibiotikov – intervali med odmerki, višina odmerka in dolžina jemanja.Da bodo antibiotiki učinkoviti, ne smete preskakovati odmerkov ali prehitro zaključiti zdravljenja. V nasprotnem primeru lahko ena sama bakterija preživi ter še naprej povzroča okužbo in bolezen.
6. Ne shranjujte neuporabljenih antibiotikov. Če uporabljate antibiotike po navodilih, jih tako ali tako ne bi smeli imeti. Če pa kaj ostane, jih nikar ne uporabljajte na lastno pest. Antibiotiki so skrbno izbrani tako, da ciljajo na vrsto bakterij, s katerimi ste okuženi. Zdravila, ki vam jih je zdravnik predpisal za zdravljenje vnetja ušes, torej morda ne bodo učinkovala pri vnetem grlu, ki se vam pojavi leto pozneje. Še huje, lahko bi odložili ustrezno zdravljenje in dali slabim bakterijam več časa za rast.
7. Nikoli ne jemljite antibiotikov nekoga drugega. Ne samo, da tvegate »ciljanje« napačnih bakterij, nehote lahko ustvarite okužbo, odporno proti zdravilom, če je ne uničite s pravimi zdravili.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
