Zaradi žvepla naj bi začel padati kisel dež s pH-vrednostjo 2, kar pomeni kislost, kakršno premore nerazredčen limonin sok. Ob izbruhih sibirskih vulkanov naj bi kisel dež zajel celotno severno poloblo.
Raziskovalci so prepričani, da bi bila takšna kislost dovoljšna za zavrtje rasti rastlin. Od tod pa do izumrtja pa po njihovih besedah ni bilo več daleč. Tako pravijo, da je precej verjetno, da se rastline niso prilagodile na vse višje temperature v poznem permu, nenaden nastop kislega dežja pa bi sodu skoraj gotovo izbil dno.
Geologi so v Sibiriji odkrili dokaze o velikanski verigi ognjeniških izbruhov, do katerih naj bi prišlo proti koncu perma, geološke dobe v paleozoiku od pred 280 do pred 248 milijoni let. Količina izločene lave je znašala več milijonov kubičnih kilometrov, kar bi lahko popolnoma prekrilo današnje ZDA. Izločeno žveplo naj bi se na Zemljino površje vrnilo v obliki kislega dežja po vsakem posamičnem izbruhu.
