Francosko-britanski načrt

Mir v Ukrajini: 30.000 evropskih vojakov in ameriška zračna podpora

L. T.
20. 2. 2025, 10.43
Posodobljeno: 20. 2. 2025, 11.07
Deli članek:

Francosko-britanski načrt za mir v Ukrajini naj bi predvideval napotitev 30.000 evropskih vojakov, ZDA pa bi poskrbele za zračno podporo.

Profimedia
Francoski predsednik Emmanuel Macron z britanskim premierjem Keirom Starmerjem.

Britanski premier Keir Starmer namerava ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na srečanju v Washingtonu naslednji teden predstaviti načrt za napotitev okoli 30.000 evropskih vojakov v Ukrajino, da bi zagotovil ameriško zaščito za misijo, Telegraph navaja neimenovanega "zahodnega uradnika".

Morebitno premirje bi nadzorovale evropske sile, ZDA pa bi zagotavljale letalsko podporo v primeru ruskega kršenja dogovora, predvideva strategija, ki sta jo razvili Velika Britanija in Francija ter jo predstavili evropskim voditeljem na izrednem srečanju v Parizu.

Načrt je oblikovan zaradi bojazni, da bi se Trump po dogovoru umaknil iz ukrajinske krize. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je namreč izjavil, da bi bila odgovornost za mirovne operacije povsem na plečih Evrope in Kanade.

Starmer si prizadeva delovati kot most med Evropo in Washingtonom, saj se zdi, da sta celina in Kijev izključena iz Trumpovih mirovnih prizadevanj. Britanski premier bo pred Trumpom zagovarjal stališče, da je v interesu ZDA preprečiti morebiten tretji ruski napad na Ukrajino po koncu trenutnega konflikta.

Tehnični kopenski in pomorski nadzor, fronto bi Ukrajinci varovali sami

sportne-igre-mladih, plazma-sportne-igre, tekmovanje, sport

Zanimivosti

Začela se je nova sezona Športnih iger mladih

Po predlogu bi manj kot 30.000 evropskih vojakov nadzorovalo mesta, pristanišča in ključno infrastrukturo daleč stran od bojišč. Misija bi temeljila na tehničnem nadzoru s pomočjo obveščevalnih letal, dronov in satelitov. Dodatno bi zagotavljala zaščito ukrajinskega zračnega prostora in omogočala ponovno vzpostavitev civilnega letalskega prometa, pri čemer bi imela dovolj ognjene moči za preprečevanje napadov. V Črno morje bi poslali patruljne ladje za nadzor ruskih groženj trgovskim ladjam.

Ta načrt je precej skromnejši od zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po 200.000 mirovnikih kot pogoj za podpis miru. Vendar pa so Nemčija, Španija in Italija proti napotitvi svojih enot, kar omejuje evropske možnosti za zagotavljanje varnosti Ukrajine.

Starmer poudarja potrebo po "ameriški podporni sili", ki bi odvračala Rusijo. To bi lahko vključevalo ameriške lovce stacionirane v Romuniji in na Poljskem ter večjo kopensko silo na vzhodnih mejah Nata za morebitno zaščito evropskih enot v Ukrajini.

Strategija je zasnovana tako, da se izogne neposrednemu spopadu med zvezo Nato in Rusijo. Starmer naj bi pričakoval, da bo predlog za Trumpa sprejemljiv, saj ne predvideva napotitve ameriških vojakov v Ukrajino. Po navedbah evropskih virov bo Nato moral razpravljati o svojem 5. členu, ki določa, da je napad na eno članico napad na vse. Nekatere države bodo zahtevale, da to velja tudi za evropske vojake v Ukrajini, če bi jih Rusija napadla.

Medtem je med Trumpom in Zelenskim izbruhnil besedni spor. Trump je Ukrajino obtožil, da je sama kriva za rusko invazijo, ter dejal, da Zelenski ni priljubljen in bi moral organizirati volitve. Zelenski mu je odvrnil, da Trump "živi v mehurčku dezinformacij". Trump pa ga je označil za "diktatorja" in opozoril, da se mora hitro odzvati, sicer bo izgubil državo.