Smith vodi dva kazenska primera proti Trumpu na zvezni ravni - zaradi sprevračanja izida volitev 2020 in odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše. Ko bo Smith odpuščen, bosta primera mirovala, dokler ju ne bo razveljavil Trumpov novi pravosodni minister.
Največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA
Trump je med kampanjo napovedal tudi ukrepanje proti drugim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali v njegovih sodnih postopkih.
Napovedal je še, da bo iz zapora izpustil številne udeležence napada na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za politične zapornike. Doslej so bile vložene zvezne obtožnice proti 1530 posameznikom.
Med kampanjo je večkrat napovedal, da bo prvi dan sprožil največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA, kjer živi okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev. Ameriški svet za priseljevanje ocenjuje, da bi izgon milijona ljudi zvezni proračun stal 88 milijard dolarjev.
Trump sicer ni proti priseljevanju in med kampanjo je napovedal, da bo tujim študentom ob diplomi zagotovil tudi dovoljenje za delo in bivanje, kar bi preprečilo izkoriščanje visoko izobraženih s strani delodajalcev v ZDA.
Lani je v posebnem videoposnetku napovedal, da bo takoj prvi dan prenehal z "grozodejstvi" zelene politike, s čimer je imel v mislih ukrepe zvezne vlade proti podnebnim spremembam. Maja letos je v New Jerseyju napovedal ustavitev vseh morskih električnih turbin na veter.
Med pogovorom za Fox News je lani v Iowi dejal, da bo diktator le prvi dan vladanja, kar po njegovih besedah pomeni, da bo nemudoma zaprl mejo in začel z vrtanjem pridobivati nafto.
Končanje vojne
Glede vojne v Ukrajini in v Gazi pa je Trump med kampanjo napovedal, da bo dosegel mir, še preden prevzame oblast.
Trump bo moral zapolniti 4000 položajev v zvezni vladi s svojimi političnimi nameščenci, od tega pa jih 1200 potrebuje senatno potrditev. Težav ne bo, ker so republikanci na torkovih volitvah prevzeli večino v zveznem senatu.
Ameriški mediji poročajo, da naj bi tokrat natanko vedel, koga imenovati na kateri položaj, da ne bo morebitnih ugovorov glede politike in ukrepov. Posebej odmeva napoved imenovanja Johna F. Kennedyja na položaj ministra za zdravstvo. Nekdanji demokrat nasprotuje cepljenjem in več drugim uveljavljenim preventivnim ukrepom.
Varčevalni ukrepi
Milijarderja Elona Muska namerava Trump imenovati na položaj za vodenje varčevalnih ukrepov v vladi, ker je obljubil, da lahko najde več tisoč milijard prihrankov.
Tranzicija v novo vlado se mora po zakonu začeti že pet dni po volitvah. Trumpovo ekipo za prenos oblasti vodita glavni izvršni direktor finančnega podjetja Cantor Fitzgerald Howard Lutnick in nekdanja Trumpova ministrica za drobno gospodarstvo Linda McMahon.
Pomagajo tudi Kennedy, nekdanja demokratska kongresnica Tulsi Gabbard, bodoči podpredsednik JD Vance in sinova Eric ter Donald mlajši.
Medtem demokratska stranka po volilnem porazu išče krivce
Po dveh porazih predsedniških kandidatk proti Donaldu Trumpu je za ameriško demokratsko stranko napočil čas za samoizpraševanje in iskanje krivcev v lastnih vrstah, še posebej ob dejstvu, da so poleg Bele hiše izgubili tudi večino v senatu. Krivdo nekateri pripisujejo konkretnim osebam, drugi pa strategiji in usmeritvam stranke.
Nekateri demokrati krivijo kandidatko zelenih Jill Stein, ki bi naj Kamali Harris odvzela dovolj glasov za Trumpovo zmago, vendar pa s tem ne morejo razložiti, kako je Trump glede na dosedanje izide osvojil vseh sedem ključnih držav in zbral večje število glasov po ZDA od Harris.
Poleg tega si je glede na vzporedne ankete povečal podporo pri številnih kategorijah volivcev, kot so na primer Latinoameričani, in zmanjšal zaostanek v zanesljivo demokratskih državah, kot sta New York in New Jersey. To mu je uspelo v času, ko se je demokratska stranka poenotila v opoziciji njegovim žalitvam in grožnjam.
Harris je v kratkem času, odkar je julija prevzela strankarsko nominacijo, zbrala več denarja od Trumpa, imela dobro organizacijo prostovoljcev na terenu, osredotočila se je na bistvene tri države - Pensilvanijo, Michigan in Wisconsin, ki bi ji zagotovile zmago, in imela podporo strankarskih zvezdnikov, kot sta bivši predsednik Barack Obama in Bill Clinton.
Poraz svetopisemskih razsežnosti
"To je bil poraz svetopisemskih razsežnosti in demokratska stranka kot taka je sedaj mrtva. Nekoč si imel Reaganove demokrate, sedaj imaš Trumpove demokrate. Elite so odvrnile volivce vsepovsod, ker niso hotele slišati, kar delavci in volivci srednjega razreda kričijo že leta - osredotočite se na nas, ne pa na uničenje Trumpa," je za Wall Street Journal izjavil demokratski strateg Chris Kofinis.
Nekateri demokrati za zdaj sicer še bolj tiho krivijo 81-letnega predsednika Joeja Bidna, ki da bi se moral prej odločiti, da ne bo kandidiral za drugi mandat, ne pa šele po poraznem junijskem nastopu na televizijskem soočenju s Trumpom. Nato naj bi še predolgo kljuboval pozivom iz stranke, naj odstopi od kandidature.
Na koncu je stranko pripravil do tega, da je v imenu enotnosti sprejela Harris, čeprav jih veliko trdi, da bi bili drugi boljša izbira. Komentator medija Daily Beast Michael Daly izpostavlja guvernerko Michigana Gretchen Whitmer in guvernerja Pensilvanije Josha Shapira.
Za novo smer stranke se bosta ponovno spopadala levo in sredinsko krilo. Slednje želi osredotočenje na gospodarska vprašanja, zmanjšanje kriminala in nezakonitega priseljevanja, kar so osnovne republikanske teme. Levo krilo stranke pa vztraja pri kulturnem boju, na primer glede pravic transspolnih oseb, ki so odvrnile velik del sredinskih volivcev.
"Delavskim volivcem, belopoltim brez višje izobrazbe smo poslali sporočilo, da to ni več njihova stranka," je opozoril svetovalec senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa Faiz Shakir.
Nekateri krivijo tudi izbiro Tima Walza za podpredsedniškega kandidata namesto bolj karizmatičnih osebnosti, kot je na primer spet zmerni Shapiro. Drugi spet krivijo Harris, ker se ni znala oddaljiti od svojega mentorja Bidna, ki so ga Američani povezovali z obdobjem visoke inflacije in vojnami v tujini, na primer v Ukrajini in Gazi.
