Medtem ko so državljani največjega svetovnega gospodarstva in najmočnejše vojaške sile odločali, kdo bo njihov naslednji predsednik, so vse države na svetu spremljale izid volitev. Združene države namreč igrajo ključno vlogo, ko gre za Ukrajino, Bližnji vzhod, Kitajsko, Tajvan, Nato in čezatlantsko zavezništvo.
Trump, ki je bil v času predvolilne kampanje letos dvakrat tarča poskusa atentata, je kljub vsem škandalom ohranil številne zveste podpornike. Ti verjamejo, da je on edini, ki lahko reši državo pred propadom, prevlado "ekstremne levice" in podivjanimi ilegalnimi priseljenci, ki "jedo hišne ljubljenčke", kot je Trump septembra trdil med soočenjem z demokratsko protikandidatko Kamalo Harris.
Donald Trump, ki je predsedniški položaj že zasedal med letoma 2017 in 2021, je danes ponovno zmagal. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP si je Trump z zmago v Wisconsinu zagotovil potrebnih 270 elektorskih glasov ter tako premagal demokratsko protikandidatko Kamalo Harris. Tako bo postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi še kongres.
O posledicah torkovih predsedniških volitev v ZDA za transatlantske odnose bodo na večerji, s katero bodo v četrtek na Madžarskem začeli neformalno zasedanje, razpravljali tudi voditelji EU. Rezultati volitev bi namreč lahko močno vplivali na trgovinske odnose med EU in ZDA, poraja se tudi vprašanje, kaj bodo rezultati pomenili za nadaljnjo podporo Ukrajini in vlogo ZDA v zvezi Nato.
Trump je že dolgo kritik Nata, saj trdi, da številne evropske članice ne plačujejo svojih stroškov in se namesto tega zanašajo na ameriške davkoplačevalce, da zaščito ZDA jemljejo za samoumevno.
Februarja letos je nato izjavil, da bo v primeru izvolitve Rusijo spodbudil k napadu na tiste članice, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti. Namigoval je na izstop ZDA iz obrambne zveze, čeprav publikacija o nacionalni varnosti piše, da so "formalni izstopi iz zavezništev zaščiteni" s pravnimi sredstvi. Vendar pa naj bi bil "tihi dogovor" možen, če bi se ZDA umaknile.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po Trumpovi razglasitvi zmage sicer izrazil prepričanje, da bo zavezništvo ostalo močno. "Njegovo vodenje bo tudi tokrat ključnega pomena za ohranitev močnega zavezništva. Veselim se sodelovanja z njim, da bi z močjo Nata dosegli mir," je sporočil Rutte.
Bo Ukrajina ostala brez ameriške pomoči?
Članice Nata se bojijo, da bi lahko Trump zmanjšal ali celo ukinil ameriško vojaško pomoč Ukrajini.
Trump, kot dolgoletni kritik ameriških sredstev za Ukrajino, bi lahko po zmagi ukinil podporo tej državi. Na septembrskem volilnem shodu je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "največjega trgovca na svetu" in dejal, da ukrajinski voditelj vsakič, ko se pogovarja z Bidnom, odide z milijardno vojaško pomočjo.
Trump je med volilno kampanjo brez dokazov trdil, da vojne ne bi bilo, če bi bil on predsednik, in pravi, da bi jo lahko končal "v enem dnevu", če bi bil ponovno izvoljen. Za konflikt je delno okrivil Ukrajino. Trumpov podpredsedniški kandidat JD Vance je do Kijeva še ostrejši. Njegov načrt za končanje vojne vključuje, da Rusija obdrži ukrajinsko ozemlje, ki ga je osvojila, in prepreči, da bi se Ukrajina pridružila Natu - kar se ne razlikuje od zahtev ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim je Trump, kot pravi v dobrih odnosih. Dejal je, da se je z njim odlično razumel.
Putin ne namerava čestitati Trumpu
Kremelj je priznal "zmago Donalda Trumpa", vendar pravi, da ni seznanjen z nobenimi načrti ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi mu čestital. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ZDA ostajajo "sovražna država".
"Ne pozabimo, da govorimo o sovražni državi, ki je posredno in neposredno vpletena v vojno proti naši državi," je glede Ukrajine, ki jo je leta 2022 napadla Rusija, dejal Peskov.
Tako v Evropi kot Ukrajini se sicer bojijo, da bi Trump lahko silil Ukrajino v pogajanja z Rusijo pod pogoji, ugodnimi za Moskvo. Peskov je danes dejal, da bi ZDA sicer lahko "omogočile končanje tega konflikta", a opozoril, da gre za državo, ki obenem razvnema konflikt.
Trump in Netanjahu
Trumpa nekateri vidijo kot močnega zagovornika judovske države. Med prejšnjim mandatom je preselil ameriško veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je razjezilo mnoge Palestince. Kljub temu je odkrito kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in dejal, da mora Izrael hitro "končati vojno". Poleg vseh izjav o tem, kako zelo ljubi Izrael, je Trump podal tudi izjave, kritične do Judov, ki so jih nekateri označili za antisemitske.
ZDA sicer veljajo za najtesnejšo zaveznico Izraela, ki mu nudijo podporo tudi ob trenutni ofenzivi, ki jo proti gibanjema Hamas in Hezbolah vodi v Gazi in Libanonu. Obenem je vlada v Washingtonu ves čas pozivala izraelsko k dogovoru o prekinitvi ognja in zmanjšanju civilnih žrtev.
Ko je Trump julija na Floridi sprejel izraelskega premierja Netanjahuja, mu je obljubil, da si bo v primeru zmage na predsedniških volitvah prizadeval za mir na Bližnjem vzhodu in odpravo antisemitizma na ameriških univerzah. Trump in Netanjahu sta imela izjemno dobre odnose vse do ameriških predsedniških volitev leta 2020, ko je bil Netanjahu med prvim tujimi voditelji, ki so Trumpovemu tekmecu, demokratu Joeju Bidnu, čestital za zmago. Trump poraza nikoli ni priznal in je po Netanjahujevi čestitki Bidnu izjavil, da bi bilo bolje, če bi molčal.
Netanjahu je sicer vnovično Trumpovo zmago na volitvah označil za "največji povratek v zgodovini". V njej vidi tudi dobre obete za zavezništvo med Izraelom in ZDA. "Vaša zgodovinska vrnitev v Belo hišo ponuja nov začetek za Ameriko in močno ponovno zavezo velikemu zavezništvu med Izraelom in Ameriko. To je velika zmaga," je v izjavi sporočil Netanjahu.
Velik vpliv na evropsko gospodarstvo
Trump je v enem od intervjujev pred kratkim tudi napovedal, da bo, če bo izvoljen za predsednika, uvedel carine za Kitajsko, če bo ta provocirala. V kampanji je skušal ustvariti vtis, da ameriški nasprotniki pod njegovim predsedovanjem ne bodo delovali proti interesom ZDA, ker bi se bali močnega, celo nepredvidljivega odziva. Prepričan je, da mu ne bo treba uporabiti vojaške sile, da bi preprečil blokado Tajvana, ker ga predsednik Ši "spoštuje in ve, da je prekleto nor". Dejal je, da je imel z njim trden odnos: "Pravzaprav je bil zelo dober, ne bi rekel ravno prijateljski, vendar sem se odlično razumel z njim." Trump je Šija opisal kot zelo "ostro" osebo.
Carin pa ne bi uvedel le za Kitajsko, ampak tudi za druge trgovinske partnerje, pri čemer je dejal, da bo uvedel carine v višini 10 do 20 odstotkov na ves uvoz in približno 60 odstotkov na kitajsko blago. Ob tem se nekateri kritiki sprašujejo, ali ima predsednik pooblastila za uvedbo takšnih carin, vendar menijo, da obstajajo nekatere "praktične ali pravne ovire", da jih Trump uveljavi. Trump je prepričan, da bi uvedba carin "veliko pripomogla" k preprečevanju Kitajski in drugim državam, da bi ZDA preplavile z izdelki, ki ogrožajo ključne industrije, kot je avtomobilski sektor.
Ob vnovični izvolitvi Trumpa so v skrbeh tudi vlagatelji in tržni strategi, ki menijo, da bi Trumpova zmaga lahko povzročila strm padec vrednosti evra proti dolarju.
Trumpova administracija je v njegovem prejšnjem mandatu izstopila iz Unesca, UNHCR in Pariškega podnebnega sporazuma. Njegov naslednik Biden je obnovil članstvo v teh organizacijah in sporazumih. Trumpova ponovna izvolitev pa bi lahko pomenila nadaljnje nesoglasje glede okoljskih politik in otežila globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Na sodelovanje s Trumpom pripravljena tudi Slovenija
V Evropi se vrstijo odzivi na izide predsedniških volitev v ZDA. Trumpu je po razglasitvi zmage že čestitalo več evropskih voditeljev. Med prvimi je Trumpu čestital madžarski premier Viktor Orban, sledili so številni drugi evropski voditelji, ki po večini izrekajo zavezanost transatlantskemu zavezništvu in sodelovanju.
Tiskovna predstavnica francoske vlade je še pred Trumpovo razglasitvijo zmage menila, da bi se ob izidih v ZDA morali vprašati ne to, kaj bodo storile ZDA, temveč česa je sposobna Evropa. "Na določenem številu absolutno ključnih področij, pri obrambi, ponovni industrializaciji, razogljičenju bo treba vzeti vzeti usodo v svoje roke," je za televizijo RTL dejala Maud Bregeon.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v čestitki Trumpu zapisala, da je Slovenija pripravljena delati z njim. "Slovenija je pripravljena sodelovati z vami. Le skupaj lahko zgradimo bolj demokratičen, varnejši in bolj zelen svet," je predsednica še zapisala v objavi na omrežju X. Ob tem poudarja, da je z ZDA treba sodelovati ne glede na to, kdo je predsednik.
"Sodelovati je treba tako z republikanci kot demokrati. Veliko nas veže z ZDA, nenazadnje smo skupaj v zvezi Nato, gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA je na visoki ravni. V tej smeri bo treba delati tudi naprej," pravi. Trump je v času pred ameriškimi volitvami javno obelodanil nekatere vizije, je dejala, ob tem pa poudarila: "Ampak, ko nekdo pride na položaj predsednika, se zgodba precej obrne in se marsikaj od tistega, kar govoriš v predvolilni kampanji, ne izide".
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je ob tem na družbenem omrežju X zapisala: "ZDA so naša vodilna zaveznica, s katero bo Slovenija še naprej sodelovala pri spodbujanju svetovne varnosti in gospodarske rasti." Sodelovanja s Trumpom pa se veseli tudi premier Robert Golob. "Veselim se sodelovanja z vami v časih, ko svet potrebuje močno vodstvo za končanje vojn in zagotovitev miru," je besede Goloba na vladnem računu omrežja X objavil vladni urad za komuniciranje.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je izrazila upanje, da bodo njegove odločitve prispevale k mirnemu razreševanju kriz na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in drugod po svetu, so za STA sporočili iz kabineta predsednice DZ. Predsednica DZ je v odzivu na izid predsedniških volitev v ZDA še navedla, da so v demokratičnih državah volivke in volivci tisti, ki izbirajo voditelje. "Ameriški so včeraj izbrali in to odločitev je potrebno spoštovati," so besede Klakočar Zupančič zapisali v njenem kabinetu.
Slovenka spet postala prva dama
Po izstopu iz Bele hiše se je Melania Trump (rojena Knavs), ki je bila rojena 26. aprila 1970 v Novem mestu in pred selitvijo v ZDA odraščala v Sevnici, tem je na družbenem omrežju X razkrila, da je za Trumpa tokrat prvič glasoval tudi njegov najmlajši sin Barron. Trump se je soporogi zahvalil za vso podporo. Prav tako se je spomnil preminule tašče Amalije Knavs.
Trump je poročen s Slovenko Melanio Trump, s katero imata 18-letnega sina Barrona. Pred tem je bil že dvakrat poročen, poleg Barrona ima še štiri otroke ter osem vnukov in vnukinj.
Konec oktobra je soprogu stopila v bran, ko je zavrnila kritike na njegov račun in obsodila primerjave med njim in nekdanjim voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem, ki jih je označila za grozne. "Donald ni kot Hitler. Vsi njegovi podporniki stojijo za njim, ker si želijo, da bi bila država uspešna, in vidimo, kakšno podporo ima," je dejala.
