Že dlje časa Agencija RS za okolje (Arso)meritve zraka izvaja v mestih, kjer je koncentracija prebivalstva največja. Vsako leto pa za meritve dodatno izberejo še en kraj. Lani so se odločili za Črnomelj, ugotovitve pa so jih precej presenetile. Pokazale so, da je bila lani dnevna mejna vrednost trdih delcev PM10 v Črnomlju presežena 36-krat, kar je največ med vsemi mesti, v katerih Arso opravlja meritve. S tem je bila presežena tudi zakonsko določena meja, kolikokrat na leto lahko meritve na posameznem merilnem mestu presežejo dnevne mejne vrednosti PM10. Zakonodaja namreč določa, da lahko največ 35-krat.
Morda vendarle znotraj dovoljene številke
Rezultati o kakovosti zraka za leto 2024 sicer še niso dokončni, saj jih v laboratoriju še preverjajo, pravijo na Arsu. Posledično še ni dokončno potrjeno, da so bile v Črnomlju lani dnevne mejne vrednosti PM10 presežene 36-krat. Lani je bilo namreč več preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 posledica puščavskega prahu, na katerega se ne da vplivati in se zato v skladu z zakonodajo ta preseganja ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti z mejnimi vrednostmi. "Tako bo verjetno tudi v Črnomlju število preseganj manjše od dovoljenih 35," pričakujejo. Če število dnevnih mejnih vrednosti preseže dovoljenih 35, zakon sicer določa, da mora ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripraviti načrt za zmanjšanje ravni delcev.
Glavni razlog, da so lani v Črnomlju tolikokrat izmerili preseženo dnevno mejno vrednost PM10, na Arsu vidijo v individualnih kuriščih v kombinaciji z lego mesta. "Črnomelj leži v kotlini, kjer se hladen zrak zadržuje dlje časa, ga ne prepiha, posledično vsi izpusti ostanejo tam," so navedli. Da so glavni vir onesnaževanja v Črnomlju kurišča, sicer nakazuje tudi to, da so lani tam večji del preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10 zabeležili v januarju (osem), novembru (10) in decembru (11).
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Težka industrija ni razlog onesnaženja
Na občini Črnomelj se težave zavedajo. Podobno kot Arso krivdo vidijo v kurjenju v starih kurilnih napravah, neočiščenih pečeh in nepravilnemu načinu kurjenja. O tem, kako ukrepati, pa se bodo odločili potem, ko bo Arso pripravil podrobnejšo analizo lanskih merjenj zraka, so navedli za STA. Analiza bo po podatkih Arsa na voljo v drugi polovici leta. Ob tem na občini upajo, da bo Arso v Črnomlju, kjer je avtomatsko merilno postajo s pomočjo občine postavil lani, nadaljeval meritve kakovosti zraka, "saj za to obstaja obojestranski interes".
Za zdaj se ne zdi, da bi na onesnažnost zraka v Črnomlju vplivala težka industrija. Eno večjih tamkajšnjih podjetij je Livar, ki se ukvarja s proizvodnjo ulitkov. Inšpektorat za okolje je zadnji vredni pregled v omenjenem podjetju opravili novembra lani, pri tem pa ni ugotovil nepravilnosti. "Zavezanec zagotavlja izvajanje obratovalnega monitoringa. Mejne vrednosti emisij snovi v zrak niso bile presežene," so za STA navedli na inšpektoratu.
Več let je sicer precejšnje težave občanom povzročal smrad z bližnje farme prašičev Stariha in bioplinarne, ki je v lasti družbe Petrol. V okolici obeh obratov se je večkrat širil močan smrad, pri čemer sta obrata krivdo valila drug na drugega. Dodaten smrad naj bi povzročal tudi digestat kot stranski produkt pri delovanju bioplionarne. Tega je namreč bioplinarna brezplačno delila kmetom, ki so nato z njim gnojili njive.
Bioplinarna trenutno ne deluje, odkar je ustavila proizvodnjo, pa se je smrad v okolici po pripovedovanju domačinov precej zmanjšal. Zdaj naj bi v okolici bioplinarne in farme smrdelo samo še v času, ko kmetje gnojijo njive. V Petrolu so za STA potrdili, da bioplinarna trenutno ne obratuje, če bo znova začela delovati, pa bo "digestat znova na voljo za prevzem", so navedli.
