Odpoklici živil so v medijih v zadnjih letih postali že skorajda vsakodnevna stalnica. Še več, odpoklici postajajo vse pogostejši. Bralce smo tako povprašali po tem, ali novice o odpoklicih redno spremljajo, da se v njihovih hladilnikih ne bi znašlo kakšno živilo, nevarno za zdravje. Nekoliko presenetljivo se veliko bralcev s tem "sploh ne obremenjuje", takih je namreč kar 41 odstotkov, pri čemer nepresenetljivo prednjačijo moški. Ker imajo v gospodinjstvih nadzor nad hladilniki očitno ženske, te zadeve spremljajo bolj podrobno. Odpoklice na drugi strani spremlja skupno 43 odstotkov bralcev, a je večina med njimi ženskega spola. Ob tem jih 19 odstotkov pravi, da odpoklican izdelek vsakič vrnejo v trgovino, 24 odstotkov pa jih izdelek zavrže.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) glede odpoklicev opozarjajo, da stoodstotne varnosti seveda ni, zato smo tako v Sloveniji kot v EU uvedli predpise in protokole. Tako medsebojno obveščanje nacionalnih nadzornih organov o "nevarnih živilskih, neživilskih izdelkih in odpoklicih poteka ves čas, na dnevni ravni, ko je izdelek dostopen in v prodaji v več državah članicah EU".
Pester nabor vzrokov
Hiter pregled bolj odmevnih odpoklicev v zadnjih nekaj mesecih kaže, da so tveganja zelo raznolika, s pojavnostjo sicer nekoliko izstopata salmonela in listerija, a pristojni v okviru analiz izdelkov naletijo na najrazličnejša tveganja, kot so vsebnost pesticidov, svinca, aflatoksinov, klorata, alergenov ter tudi kovinskih in plastičnih delcev. Enako velja za vrste oziroma skupine živil, ki so predmet odpoklica. Da se odpoklici nanašajo na "zelo raznolika živila", zaradi česar bi katero od skupin živil težko izpostavili, so nam potrdili tudi na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), nacionalnem nadzornem organu, ki izvaja nadzor nad varnostjo živilskih proizvodov.
Kar zadeva razloge za umik oziroma odpoklic posameznega živila, so na upravi izpostavili vse od kemijskih dejavnikov tveganja, kot so različna onesnaževala v obliki težkih kovin, mikotoksinov in alkaloidov, ter pesticidi, aditivi in arome, do mikrobioloških dejavnikov tveganja, neustreznega označevanja in prisotnosti fizikalnih delcev. Tukaj so še neustrezna organoleptika, torej videz, vonj, okus in barva živila, pa tudi prisotnost neodobrenih gensko spremenjenih organizmov. Pod črto, pregled po njihovih navedbah kaže, da so "vzroki za odpoklice zelo raznoliki".
Odpoklicev vse več, a je znan tudi razlog
Ekipa
Valentinov Groove v Cityparku: sejem »vinilk«, DJ nastopi in nagradna igra
Pregled po letih razkriva, da se je število odpoklicev živil v letu 2024 glede na pretekla leta občutno povečalo, kar so potrdili tudi na upravi za varno hrano. Leta 2020 je bilo denimo v Sloveniji 106 odpoklicev, leta 2021 135, leta 2022 124 in leta 2023 133, lansko leto pa smo zabeležili izdaten poskok, ko so odpoklicali kar 259 živil, torej skoraj še enkrat več kot v preteklih letih. Razlog za to je sprememba protokola obveščanja potrošnikov, so pojasnili na upravi. Od oktobra 2023 namreč potrošnikov ne obveščajo zgolj o nevarnih živilih, za katere so izvajalci živilske dejavnosti sami sprejeli ustrezne ukrepe oziroma so jim to odredili nadzorni organi, temveč jih obveščajo tudi o neskladnih živilih, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora. V primeru slednjega gre sicer za živila, ki so varna za uživanje, ne glede na to, ali jim je rok uporabe že pretekel. To dejstvo je po njihovih besedah poglavitni razlog za povečano število objav.
Kako poteka nadzor oziroma vzorčenje
Na upravi za varno hrano ob tem poudarjajo, da so za zagotavljanje varnosti hrane odgovorni izvajalci živilske dejavnosti, zato morajo vzpostaviti in izvajati "učinkovite postopke, ki zagotavljajo varnost proizvodov, ki jih dajejo na trg". To velja tako za živila kot surovine. Hkrati morajo imeti opredeljen postopek umika oziroma odpoklica, ki ga morajo sprožiti "takoj, ko prejmejo informacijo o sumu na nevarno živilo oziroma ko prejmejo dokazilo o tem". Temu koraku sledi obveščanje vseh v verigi, tako korak naprej kot nazaj, z napotki glede ravnanja z živilom, kadar je to potrebno. O umiku in odpoklicu je treba obvestiti tudi potrošnike in pristojne organe. Slednji nato nadzirajo izvedbo odpoklica, pri čemer je za odpravo ponavljanja tveganja ključno, da odgovorni za živilo "ugotovi in odpravi vzroke za neskladnost ter sprejme ustrezne ukrepe za zaščito potrošnikov".
Inšpektorji uprave v skladu z letnim načrtom preverjajo skladnost izvajalcev živilske dejavnosti z zakonodajo in s tem posledično njihovo zagotavljanje varnosti živil. Vsi izvajalci morajo biti namreč registrirani pri UVHVVR. Redni pregledi se izvajajo tako v notranjosti države, in sicer "od same pridelave pridelkov, njihove predelave, prevoza in skladiščenja do maloprodaje, vključno z obrati javne prehrane, kot tudi ob uvozu, skratka po celi verigi," poudarjajo na upravi. Ob tem izvajajo tudi izredne nadzore, zlasti v primeru raznih prijav strank ali drugih prejetih informacij, ali pa na podlagi neskladnih rezultatov vzorčenja oziroma informacij iz različnih sistemov obveščanja EU.
Nadzor na podlagi analize tveganja
Sicer pa uprava v okviru uradnega nadzora preglede oziroma vzorčenje pogosteje izvaja v primeru živil, ki glede na analizo tveganja veljajo za bolj tvegane. Zaradi mikrobioloških dejavnikov tveganja so to na primer mesni pripravki, ali pa živila, za katera ugotavljajo večje odstopanje od običajnega deleža neskladnosti, kot je denimo vzorčenje oreščkov iz nekaterih držav na mikotoksine. V skladu z zakonodajo se sicer kot nevarna opredeljujejo tudi mikrobiološko onesnažena surova živila, ki zahtevajo termično obdelavo. Pogosteje so predmet nadzora tudi obrati, v katerih tudi sicer pogosteje ugotavljajo neskladnosti. "Načelo uradnega nadzora je, da če se ugotovi neka problematika, jo je treba raziskati."
