Za devetošolce, ki ne vedo kam v srednjo šolo: tole so najbolj iskani poklici
Gospodarstvo je skupek različnih vej delovanja, a pogosto lahko naletimo na dejstvo, da nekaterih mojstrov in poklicev primanjkuje. Ker je v interesu države, da vse veje delujejo optimalno, skuša država s štipendijami za te poklice še dodatno spodbuditi zanimanje med mladimi. V prihajajočem šolskem letu lahko tako naštejemo 29 takih poklicev.
Deficitarni poklici so tisti poklici, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo in izhaja iz »neskladja med povpraševanjem in ponudbo na trgu delovne sile. Deficitarna štipendija predstavlja dodatno spodbudo mladim, da se odločajo za izobraževanje za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje in ki so perspektivni glede na usmeritve na področju gospodarskega razvoja.
Namen štipendij za deficitarne poklice je tako spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest, so povedali na Javne štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskim skladu Republike Slovenije.
Za 29 poklicev lahko zaprosite za štipendijo
V prihajajočem šolskem letu so tako med deficitarne poklice uvrstili 29 različnih poklicev, od izdelovalca kovinskih konstrukcij, inštalaterja strojnih inštalacij, oblikovalca kovin, avtoserviserja, tapetnika, zidarja, polagalca keramičnih oblog, peka, mesarja, steklarja, kamnoseka do vrtnarja ali cvetličarja gozdarja ali gastronoma hotelirja in še bi lahko naštevali.
Poleg teh 29 poklicev so na seznam uvrstili še 14 dvojezičnih izobraževalnih programov, na primer predšolska vzgoja, računalničar v italijanskem jeziku ali elektrikar, mehatronik ali predšolsko vzgojo v madžarskem jeziku.
Bodoči srednješolci se bodo o svojih bodočih poklicih lahko seznanili na prihajajočih informativnih dnevih 14. in 15. februarja, vsega skupaj pa bo v šolskem letu 2025/2026 v programih nižjega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazij nekaj manj razpisanih število mest kot lani. V Gorenjski regiji je razpisanih 2318 mest ali za 14 odstotkov manj, v Goriški 1318, v Jugovzhodni regiji pa 1994 mest. V sklopu Koroške regije je razpisanih 784 mest, v Primorsko – notranjski je na voljo 398 mest, v Obalno – kraški regiji pa je na voljo 1186 mest. V Osrednjeslovenski regiji je razpisanih 6132 mest (12 odstotkov manj), v Podravski regiji 3832, v Pomurski 1230, v Savinjski 3278, v Posavski 526 in v Zasavski 544 mest.
Informativni dnevi bodo še kaj povedali
"Za vse učence, ki se prijavljajo na razpisa za vpis v srednje šole, je letos najbolj pomemben datum 2. april 2025. To je namreč datum do katerega srednje šole še sprejemajo prijave. Če se posameznik ne prijavi do tega roka, se lahko prijavi do 16. maja 2025. Vendar pa ta datum velja le za šole oziroma za programe, kjer ne bo omejitve vpisa in bodo še prosta mesta. Rok 16. maj 2025 pa velja tudi za tiste, ki so se zadnje šolsko leto izobraževali v tujini. Do 8. aprila pa bomo na spletni stani objavili stanje prijav za vpis. Prijavo potem lahko učenci prenesejo na drugo šolo ali spremenijo program do 6. maja," so zapisali na ministrstvu za šolstvo, "2. julija pa bo postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, končan."
Z deficitarnimi štipendijami torej skušajo pridobiti več učencev, za to pa bodo v novem šolskem letu namenili 4.444.560 evrov, pri tem pa bo štipendija za dijaka znašala 123,46 evra. Letos bo možno vlogo oddati od 1. avgusta do 30. septembra na naslov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana, s pripisom "za 369. JR ŠDP".
Kot še pravijo na javnem štipendijskem skladu, je glavni namen teh štipendij zagotoviti ustrezne kadre glede na povpraševanje delodajalcev, s tem pospešiti gospodarski razvoj, spodbujati zaposlovanje na področjih, kjer se tradicionalno zaposlujejo tujci in s tem tudi spodbujati vpis v programe, za katere sedaj ni dovolj zanimanja in jim grozi ukinitev, a so ti poklici iskani na trgu dela.
Letos več povpraševanja v gastronomiji in lesarstvu
Mladi se lahko dodatno informirajo na spletni aplikaciji "Izmenjevalnica", kjer lahko preverijo aktualne kadrovske štipendije ter si morda tako olajšajo odločitev o svojem poklicu. "Podobno kot lansko leto so tudi letos delodajalci iz celotne Slovenije objavili več kot 320 kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto. Največ kadrovskih potreb delodajalcev je po elektrikarjih, elektrotehnikih, mehatronikih, metalurgih, strojnikih, avotokaroseristih, avtomehanikih in podobno. Je pa letos zaznati tudi več potreb po smereh gastronomije in lesarstva. Seveda pa so razpisani tudi drugi profili," opozarjajo na javnem skladu.
Število poklicev se spreminja, kaj pa plače?
Glede na minule štipendiranja deficitarnih poklicev so največ zanimanja zabeležili za poklic mizarja, sledijo slaščičar, elektrikar in elektrotehnik, mehatronik ter orodjar. "Seznam deficitarnih poklicev se je v minulih letih spreminjal, pred petimi leti je bilo 29 poklicev, tri leta nazaj 30 in lani 28. Opazili smo tudi, da je bilo v minulih letih zelo malo zanimanja za tapetnika, dimnikarja, steklarja, kamnoseka ali kleparja-krovca," so še povedali na skladu.
Na Statističnem uradu RS lahko najdemo podatke za povprečne plače v deficitarnih poklicih za leto 2022. Kamnosek je denimo v letu 2022 zaslužil v povprečju 1500 evrov bruto na mesec, orodjar 1800 evrov bruto, mehanik pa 1700 evrov bruto. Plače rudarjev in gozdarjev pa so zaupne narave in na Sursu niso javno objavljene.
Vsako leto 1000 štipendij
Vsako leto tako razpišejo 1000 novih štipendij za deficitarne police, razlogi za razmeroma majhno ponudbo določenih poklicev na trgu dela pa so, kot menijo na skladu, sistemski in rezultat različnih dejavnikov. "Vzgoja otrok, povezana z družbenim vrednotenjem posameznih poklicev, usmeritve izobraževalne politike, privlačnost posameznih smeri izobraževanja, sistem nagrajevanja zaposlenih, težki pogoji dela, neugodna razporeditev delovnega časa, migracije posameznih poklicev v tujino in iz tujine in podobno," še pravijo na javnem skladu.
