Diamantna poroka je bila v cerkvi župnije sv. Cecilije. Oba so v otroštvu klicali drugače. Koroška deklica je postala Tea in tako je še danes, celjskega fanta so začeli klicati Viki. Viki Ašič.
Ko sta se spoznala, sta se vroče zaljubila. Viki je hitel s poroko, kajti Tea ni vedela, da je glasbenik, obenem mu je zaupala, da se s muzikantom že ne bo poročila. Tako ji je Viki, ki je kasneje postal eden najbolj znanih slovenskih harmonikarjev, zatajil, da je glasbenik.
Po poroki in skromni večerji v Celju so se svatje naslednji dan z vlakom odpravili proti Koroški še na svatbo v ženinem domu. V sosednjem vagonu je bilo prav tako zelo veselo in tja je odšel Vikijev brat Cvetko, ki je pogrešal glasbo. Vrnil se je s sposojeno harmoniko in rekel bratu, da je čas, da zaigra.
Zanimivosti
VitaSolaris D3 za vsako gospodinjstvo - brezplačno
"Ne znam igrati," je odvrnil Viki, vsi sorodniki pa so izbuljili oči. Tei so že polzele solze po licu ... A nikoli ji ni bilo žal, celo bistveno je pripomogla k odlični moževi glasbeni poti. Dogovorila sta se le, da ne bo igral po "beznicah".
Viki je bil vrsto let nepogrešljiv pri akcijah Novega tednika in Radia Celje, Tone Vrabl ga je večkrat prepričal, da je igral na izletu 100 kmečkih žena na morje in med obiskom v celjski porodnišnici za prve novorojenčke v novem letu.
Ansambel Vikija Ašiča je nastal leta 1969. Bil je prvi kvintet z diatonično harmoniko. Sredi sedemdesetih let je postal prepoznaven doma in v tujini. Prvo daljšo turnejo je imel v Švici. Leta 1987 je Viki na Ptujskem festivalu nastopil s sinom Vikijem Ašičem mlajšim, ki je prav tako igral "frajtonarco".
Leta 2000 je Viki Ašič prejel plaketo Prvi častni godec Slovenije, tri leta kasneje je postal dobitnik srebrnega grba Mestne občine Celje za življenjsko delo na področju narodnozabavne glasbe. Oba Vikija sta ogromno vadila pri učiteljih glasbe, toda uradno glasbeno izobrazbo ima le njuna vnukinja oziroma hči Ana, ki je profesorica klavirja, na kar je ponosna celotna družina.
