"Močna, enotna, povezana, pa tudi razširjena Evropa je tista perspektiva, ki si jo v Sloveniji želimo," je na vprašanje, ali se EU lahko uspešno sooči z izzivi, ki jih prinaša nova ameriška administracija, odgovorila ministrica za zunanje in evropske zadeve. Pri tem priznava, da skrbijo napovedi Trumpa o možni uvedbi carin za Evropo, pa tudi izstop ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije in pariškega podnebnega sporazuma.
ZDA so pomembna strateška partnerica, zato je z vidika Slovenije treba krepiti dialog in sodelovanje, predvsem pa se poslušati in razumeti, je glede prihodnjih odnosov med Ljubljano in Washingtonom dejala Fajon.
Ne strinja se z ocenami, da je obisk premierja Roberta Goloba pri prejšnjem ameriškem predsedniku Joeju Bidnu pred ameriškimi volitvami zaprl vrata dobrim odnosom med Slovenijo in ZDA v mandatu te vlade.
"Glede na to, da dialog z ZDA poteka, da smo imeli politične konzultacije in da bodo kmalu spet nove, ne vidim neke resne grožnje temu," je dejala. Po njenem je bilo "predvsem spodbudno, da smo izpeljali še en obisk v Beli hiši", ker "vendarle v preteklosti ni bilo veliko predsednikov vlad ali države Slovenije v Beli hiši".
Zaostreno retoriko Trumpa do ruskega predsednika Vladimirja Putina
Kako bo glede vojne v Ukrajini ravnala nova ameriška administracija, si za zdaj lahko po njenih besedah samo domišljamo, je pa v zadnjih tednih čutiti neko zaostreno retoriko Trumpa do ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Zagotovo je med njima pričakovati pogovor in sestanek. Pričakujem tudi pritisk na Putina, da to vojno konča, vsaj tako retoriko je slišati iz Washingtona," je dejala.
Če bo Ukrajina za končanje vojne prisiljena v spreminjanje mednarodno priznanih meja z orožjem, bi bil to zelo nevaren presedan v zgodovini in v samem svetovnem redu, je opozorila. "Slovenija zagovarja trajen in pravičen mir v Ukrajini, to pomeni, da stojimo na mednarodnem pravu, da razumemo boj Ukrajincev za ozemeljsko suverenost in celovitost," je poudarila.
V EU se tudi v luči zahtev Trumpa po dvigu obrambnih izdatkov članic Nata na pet odstotkov BDP v zadnjih dneh vrstijo ocene, da mora radikalno povečati izdatke za obrambo, na kar je v Evropskem parlamentu opozoril poljski premier Donald Tusk. "Dejstvo je, da so varnostne razmere okoli nas slabše. Če se bo Evropa, pa tudi Slovenija, želela zavarovati tudi v varnostnem pogledu, bomo morali narediti verjetno bolj drzen korak v smeri povečanja obrambnih izdatkov," je dejala ministrica. V Sloveniji bo pri tem potreben ne le konsenz vlade, ampak vseh institucij, predvsem pa razumevanje ljudi, zato bi morali o tem v naši družbi opraviti resen pogovor, je poudarila.
Varnostne razmere na Bližnjem vzhodu
Varnostne razmere na Bližnjem vzhodu bodo letos zagotovo ključni izziv tudi za Slovenijo v Varnostnem svetu Združenih narodov, poudarja ministrica. Trajnost krhkega premirja med Izraelom in Hamasom bo odvisna od delovanja vseh akterjev, mednarodni pritisk na vse vpletene strani je močan, je dejala.
V Varnostnem svetu ZN so glede nove ameriške administracije mešani občutki, "zlasti v luči, da je ameriški predsednik nakazal podporo izraelskemu premierju, ter ob zavedanju, da lahko s to podporo tudi pomembno vpliva na samo ohranjanje miru in spoštovanje dogovorov," je poudarila.
Evropa bo morala biti po njenem mnenju bistveno bolj vključena in samozavestna v pogovorih o nadaljnji politični arhitekturi v regiji, ki bi zagotovila varnost za Izraelce in Palestince v sobivanju na Bližnjem vzhodu. "Mednarodna navzočnost, večja angažiranost EU ali celo vzpostavitev posebnega mednarodnega režima bi lahko bili možni scenariji," saj bo preteklo precej časa, preden se bo uspela formirati palestinska oblast.
Velika negotovost glede umika izraelskih sil
Opozorila je tudi na veliko negotovosti glede umika izraelskih sil; te se umikajo iz Gaze, a na Zahodnem bregu potekajo obsežne izraelske vojaške operacije, nadaljuje se pobijanje civilistov, tudi kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Glede sankcij proti Izraelu je poudarila, da je Slovenija med tistimi državami, ki je zagovarjala njihovo okrepitev zoper izraelske naseljence na Zahodnem bregu in se pridružila pozivu bivšega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella za sankcioniranje izraelskih političnih voditeljev, ki kršijo mednarodno pravo.
"Tako da tu nekaj možnosti je, prav veliko, kjer bi lahko Slovenija sama šla po tej poti, pa žal ne," je dodala. Glede trgovinskih sankcij ima Slovenija, ker je trgovinska politika v rokah EU, nekoliko zvezane roke. Slovenija pa se tudi pridružuje članicam EU, ki razmišljajo o embargu na orožje, ampak vse to terja soglasje, je opozorila. Soglasje evropskih vlad je potrebno tudi za širitev EU, če imajo države članice zares politično voljo za to, pa je po njenem drugo vprašanje.
Ministrica pri tem pozdravlja ambicioznost tako Evropske komisije kot komisarke Marte Kos, da bi se v tem mandatu Evropske komisije EU pridružile "vsaj dve ali tri" države, ki bodo na to pripravljene. Ideja o sprejemu držav v EU v paketu pa je po njenih besedah "fantastična in idealistična, a nerealna", saj širitveni proces temelji na izpolnjevanju meril.
Slovenija podpira Srbijo
V pogovoru se je dotaknila tudi evropske poti Srbije in protestov, ki se v tej državi krepijo. "Vlada v Srbiji je trenutno v nekem prostem teku, izjemni izzivi so to za vlado, tudi za predsednika Vučića, protesti iz dneva v dan naraščajo. Vedno ko gre za miroljubne proteste, jih podpiram, ostro pa obsojam nasilje," je dejala.
Pri tem je poudarila, da "Slovenija Srbijo podpira na poti pristopanja v EU in ji želi na njej stati ob strani, če bo seveda na to pripravljena". "Upam, da ob vseh teh izzivih ne vlada ne pristojni organi ne bodo pozabili na nujne reforme in na sodelovanje z Evropsko unijo. Mi bomo še vedno zagovorniki širitve in odprtega dialoga s Srbijo, kjer imamo tudi velik strateški interes za krepitev sodelovanja."
Vrnitev Trumpa bo vplivala na politično podobo Evrope
Spregovorila je tudi o tem, kako bo vrnitev Trumpa v Belo hišo vplivala na politično podobo Evrope, kjer se krepi skrajna desnica. Opozorila je na zunanje vmešavanje v volitve in demokratične procese v evropskih državah in širjenje dezinformacij.
Ob podpori tehnološkega mogotca Elona Muska, Trumpovega tesnega sodelavca, nemški skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) pred volitvami v tej državi je opozorila: "Zunanji vplivi različnih akterjev v Evropi na volitvah so, dezinformacije so, politična vmešavanja so, dogaja se politična propaganda. Na to moramo biti pozorni in se znati tudi odzivati". To zavest bomo morali po njenem bistveno okrepiti tudi v Sloveniji.
V Avstriji se obeta oblikovanje koalicije med svobodnjaki in ljudsko stranko pod vodstvom skrajnega desničarja Herberta Kickla. V odgovoru na vprašanje, kaj to lahko pomeni za slovensko-avstrijske odnose in za slovensko manjšino, je ministrica previdna: "Počakajmo, kako se bo razpletlo z oblikovanjem nove vlade."
Glede namere svobodnjakov na avstrijskem Štajerskem v deželno ustavo zapisati deželno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, pa je poudarila, da je "nedopusten vsakršen kontekst poskusov obujanja nekih starih simbolik, ki pomenijo spreminjanje meja".
