Robert Balen

Vsaka od sedmih sindikalnih central, ki so zastopane v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), je na javnem razpisu za krepitev socialnega dialoga prejela slabih 208 tisočakov. Na razpis so se lahko prijavile le centrale, ki so članice ESS. Pogodbe so bile podpisane v torek.

Ministrstvo želi z razpisanim denarjem socialne partnerje trdneje povezati v ESS, seje katerega tako sindikati kot gospodarska združenja zadnja leta pogosto zapuščajo.

Klici, kdaj bo objavljen razpis

Šest od sedmih central je 2. aprila z vlado podpisalo dogovor o pokojninski reformi, po tem datumu pa jih je vseh sedem oddalo vloge na razpis, ki ga je ministrstvo za delo objavilo sredi marca.

Predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Tožbar je za Svet24 v telefonskem pogovoru pojasnila, da se je ta razpis začel pripravljati že leta 2017, torej davno pred začetkom pogajanj o pokojninski reformi.

To je skladno z informacijami našega vira, ki trdi, da so bili sindikati močno motivirani za prijavo nanj in so s klici na ministrstvo tudi pogosto poizvedovali, kdaj bo objavljen. Meni namreč, da sindikatom upadajo sredstva zbrana s članarinami, zato iščejo alternative finančne vire.

Ko se je del članstva sindikatom uprl, je ministrstvo začelo zamujati z roki

Drug vir, iz ene od sindikalnih central, je Svet24 opozoril, da je ministrstvo z razpisom, ki ga je snovalo slabo desetletje, zamujalo vse roke.

Objavilo ga je tik pred zaključkom pogajanj o pokojninski reformi, strokovna komisija bi morala sklepe o izboru prijaviteljem posredovati v roku 60 dni, torej do srede junija. Sklepe so prijavitelji prejeli šele 24. julija.

Od sindikatov se pričakuje, da svoje članstvo odvrne od nasprotovanja reformi

Ministrstvo je nato znova zamujalo s podpisi pogodb, nadaljuje vir, ki to pripisuje obliki političnega pritiska na sindikate. Od njih naj bi namreč pričakovalo discipliniranje dela članstva, ki je pokojninski reformi v tem času začelo aktivno nasprotovati.

Primer Saša Gržinič

Sindikati poslali sporočilo premierju Golobu. Kaj zahtevajo?

Organizirani v Delavsko koalicijo trenutno zbirajo 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma proti pokojninski reformi. O tem, da nanje vršijo različne pritiske smo že poročali.

Pokojninska reforma

ZSSS ovira svoje sindikate pri zbiranju podpisov za referendumsko pobudo

Nasprotniki reforme jo razumejo kot premalo ambiciozno, saj da so sindikati in ministrstvo pokleknili pred gospodarstveniki in proti pričakovanjem ne izenačili prispevne stopnje delodajalcev s to delojemalcev. Če bi do izenačitve prišlo, bi bila pokojninska blagajna bogatejša za 1,5 milijarde evrov, oziroma za dobrih 20 odstotkov.

Ministrstvo in sindikati očitke zavračajo

Na ministrstvu očitke o zavlačevanju sprostitve sredstev zavračajo kot neutemeljene, saj da je podpis pogodbe le formalizacija že odobrenih sredstev. Tudi v KNSS Neodvisnost zanikajo, da bi ministrstvo z razpisom pogojevalo njihove odločitve.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so dodali, da imajo stabilno članstvo in demokratične procese odločanja, zato je misel, da so kakršnokoli odločitev sprejeli zaradi kakršnegakoli projekta “za nas žaljiva in nesprejemljiva”.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja pa so zagotovili, da jim prihodki iz članarin rastejo. Njihove bilance zato niso odvisne od 208.000 evrov evropskih sredstev, ki jim bodo sproščena do leta 2028.