Atipična kokošja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen perutnine in ptic, ki jo povzročajo virulentni sevi aviarnega paramiksovirusa 1 (APMV-1). Klinični znaki, ki jih povzroča ta virus, so različni; bolezen lahko poteka brez znakov ali pa okužba privede do sistemskih infekcij, ki lahko povzročijo do 100-odstotni pogin.
Okužene živali lahko širijo virus, preden kažejo klinične znake bolezni. Virus se izloča z izločki dihalnega trakta, oči in z iztrebki okuženih živali. Onesnažena je lahko tudi jajčna lupina in vsebina jajc, navaja uprava.
Bolezen se najpogosteje širi s premiki živih ptic (prostoživeče ptice, ptice v kletkah, tekmovalni golobi, nakup perutnine), z ljudmi in opremo, s perutninskimi proizvodi ter onesnaženo krmo in vodo.
"Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. S kombinirano uporabo različnih cepiv (živih in inaktiviranih) pri kokoših nesnicah in matičnih jatah dosežemo pri večini živali v jati dober in dolgotrajen imunski odgovor," pojasnjuje uprava.
Rejce pozivajo k previdnosti in ceplenju
Vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja, da bi preprečili vnos bolezni v svoje reje.
"Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škoda, ki jo povzroči pojav bolezni," poudarja uprava.
Rejce poziva, naj takoj obvestijo svojega veterinarja, če opazijo katerega od znakov bolezni. Ti so zmanjšana poraba krme in vode za več kot pet odstotkov, padec nesnosti za več kot pet odstotkov ali povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega.
Klinični znaki bolezni so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oz. neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki s primesjo krvi. Lahko se pojavijo tudi živčne motnje, ki se kažejo kot tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti, pojasnjuje uprava.
