S predlogom o ogromnem povišanju sredstev, ki jih države članice Nata namenjajo za vojsko, je nedavno postregel novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump. Ta si želi, da bi zveza Nato kot cilj za obrambne izdatke določila mejo kar petih odstotkov svojega bruto domačega proizvoda. Trenutno namreč velja, da bi morale države članice za svoje vojske porabiti dva odstotka BDP, a tudi te meje zaenkrat ne dosega več članic. Ob tem je delež petih odstotkov za veliko večino držav tako s političnega kot gospodarskega vidika povsem nedosegljiv cilj.
Obrambni ministri Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije in Poljske, torej držav, ki v Evropi obrambi namenjajo največji delež sredstev, so že dejali, da načrtujejo povišanje izdatkov za vojske, a da je Trumpov predlog nerealističen in da bi bil petodstotni delež BDP težko dosegljiv.
Glede zadeve se je v ponedeljek oglasil generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je tudi sam potrdil, da bo nujno povišanje obrambnih proračunov. Če se je ocenjevalo, da se utegnejo članice na junijskem vrhu Nata v Haagu dogovoriti o triodstotnem pragu, pa je Rutte včeraj šel še višje. Po njegovem mnenju bi morali mejo postaviti celo na 3,7 odstotka. Priznal je sicer, da bi lahko to mejo znižali s pomočjo inovacij in skupnimi naročili orožja, a bi bilo treba vojski še vedno nameniti »precej več kot dva odstotka.«
Slovenija pred težko nalogo
V Natu medtem ocenjujejo, da je v letu 2024 mejo dveh odstotkov BDP doseglo 23 od 32 članic. Med državami, ki vojski namenjajo precej manj od dveh odstotkov, je tudi Slovenija, ki je skupaj z Belgijo, Luksemburgom in Španijo celo povsem na repu te lestvice ter jo tako čaka še težko delo. Na ministrstvu za obrambo medtem pojasnjujejo, da v zvezi Nato zaenkrat še vedno velja meja dveh odstotkov, tako v veljavi ostaja njihov načrt, da bi ta temeljni cilj dosegli najpozneje do leta 2030, si čimer bi izpolnile zaveze v okviru Nata. V skladu z veljavno Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in Srednjeročnim obrambnim programom 2023–2028 je namreč predvideno postopno povečanje obsega obrambnih izdatkov.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Slovenija je lani obrambnim izdatkom namenila približno 1,35 odstotka BDP, kar pomeni manjše povišanje glede na leto 2023, ko je ta delež znašal približno 1,32 odstotka. Na podlagi sprejetih proračunov za leti 2025 in 2026 ter Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2024 se ocenjuje, da bi lahko obrambni izdatki za leto 2025 znašali 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa že 1,6 odstotka.
Sicer pa na ministrstvu ugotavljajo pozitivna gibanja glede povečevanja ravni sredstev, namenjenih za obrambo, in sicer tako v »nominalnem obsegu kot tudi v deležu bruto domačega proizvoda«. Kar zadeva izdatke, bo večina sredstev namenjena vojaški obrambi, del sredstev pa varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter upravljanju obrambnega sistema in kriznemu upravljanju.
Povečanje izdatkov za vojsko nujno
»Evropske države v povprečju zlahka porabijo do četrtino svojega nacionalnega dohodka za pokojnine, zdravstvo in sisteme socialne varnosti, potrebujemo le majhen delež tega denarja, da bi znatno okrepili svojo obrambo,« je v ponedeljek poudaril Rutte.
To je bil Ruttejev prvi nastop v Evropskem parlamentu kot generalni sekretar Nata. Dejal je, da si želi »Nato in EU približati,« da bi se skupaj odzvali na poskuse destabilizacije, ki jih izvaja Kremelj, na grožnje, ki prihajajo iz Irana in Kitajske, ter na kibernetske napade in širjenje jedrskega orožja. »zdaj smo varni, a čez štiri ali pet let ne bomo več,« je poudaril in dodal, da ga »varnostna situacija v Evropi močno skrbi.« Po njegovih besedah je povišanje izdatkov za vojsko in izboljšanje vojaških zmogljivosti nujno.
Na slovenskem ministrstvu za obrambo so že decembra poudarili, da »vlaganja v modernizacijo in razvoj Slovenske vojske pomenijo večjo obrambno sposobnost države in vzdrževanje načrtovane ravni pripravljenosti Slovenske vojske, večjo odpornost na nove varnostne izzive ter ohranjanje verodostojnosti Republike Slovenije kot članice Nata in EU v vse bolj negotovem mednarodnem obrambno-varnostnem okolju.« Pojasnili so, da obrambno ministrstvu pri modernizaciji ves čas sledi cilju dvonamenske rabe nabavljene vojaške opreme, pri čemer je med pomembnejšimi cilji še naprej sodelovanje vojske pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljanje podpore drugim državnim organom.
