Po besedah slavnostnega govornika Mateja Arčona se »časi res spreminjajo in z njimi branje«, pri čemer je podpredsednik vlade ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu mdr. spomnil na pomen knjige nekoč, ko so jih Slovenci celo jemali s seboj poleg nujnega za preživetje v emigracijo. Za današnje nove generacije je knjiga velikokrat le muzejski eksponat, predmet spomina. »'Zaprašene knjige' je fraza, ki jo v medijih slišimo mnogo pogosteje kot nove, prodorne ali vznemirljive«, je poudaril Arčon.
Spomnil je, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem. Ob tem je Arčon opozoril na velik pomen reformatorjev: »Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten.«
Slovenski reformatorji nam niso dali samo knjižnega jezika, niso nam dali le želje po znanju, zavesti o tem, da mora posameznik sam zgraditi svoj pogled na svet – s tem, ko so slovensko besedo natisnili, so nas posadili v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je prepričan Arčon. Svoj govor je sklenil z mislijo o domoljubju kot »morda najpomembnejšem, kar se lahko naučimo od naših plemenitih prednikov, ki jih slavimo nocoj«. Domoljubje, kot se je izrazil, »ni sovraštvo do drugega ali strah pred drugim. Domoljubja ni brez človekoljubja«.
Tri velike obletnice
Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je med drugim udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je v ospredje postavila tri velike obletnice. To so 440. obletnica izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki jo je Arčon označil za enega temeljnih kamnov slovenskega znanja.
Umetniški del proslave, ki so ga uvedli plesalci višje baletne šole KGBL, sta pod naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce zasnovala režiser Luka Marcen in scenarist Rok Andres, in sicer z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje o položaju slovenščine nekoč in danes so vodili igralci Maša Derganc, Jure Kopušar, Lucija Harum in Žan Brelih Hatunić.
Prisluhniti je bilo mogoče vokalistkama Gaji Sorč in Patriciji Škof, s krajšimi prispevki pa so nastopili tudi direktorica Zavoda Primoža Trubarja Klaudija Sedar, Marijan Rupert iz NUK, znanstvenik Jure Leskovec z Univerze Stanford ter avtorica številnih otroških slikanic Lila Prap. Prireditev je sklenil nastop skupin Mrfy in Laibach.
V času reformacije rojstvo slovenske književnosti
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.
Na dan reformacije bodo jutri potekala bogoslužja po vseh cerkvah evangeličanskih cerkvenih občin, neposreden prenos pa bo iz evangeličanske cerkve v Križevcih.
