Plačevanje z gotovino ne izumira, ob krizah je bolj živo kot kadarkoli
Ljudje verjamejo bankovcem bolj kot digitalnim obljubam. Ko kriza udari, kartice zatajijo, gotovina zmaga. Zakaj?
V svetu, kjer digitalna plačila prevzemajo vsakodnevne transakcije, bi marsikdo pomislil, da gotovina izgublja svoj pomen. A raziskava Evropske centralne banke (ECB) razkriva presenetljivo resnico. Ko nastopi kriza, ljudje še vedno množično posegajo po gotovini.
Študija, ki sta jo pripravila Francesca Faella in Alejandro Zamora-Pérez, analizira štiri velike krize zadnjega desetletja: pandemijo covida-19, rusko invazijo na Ukrajino, iberijski mrk električne energije in grško dolžniško krizo. Rezultat pa je jasen – gotovina ni zgolj način plačila, ampak ključni »varnostni ventil« za prebivalce in družbo kot celoto.
Omenjena raziskava poudarja, da je gotovina več kot le sredstvo za vsakodnevne nakupe – je ključni steber gospodarske stabilnosti in zaupanja javnosti, še posebej v trenutkih, ko je to najbolj potrebno.
Čeprav nekatere vrste kriz ne sprožijo vedno močne reakcije povpraševanja po gotovini, izbrani primeri služijo kot test funkcije gotovine, kadar so ekonomija, kritična infrastruktura ali javno zaupanje močno izpostavljeni.
Primeri kriz kažejo, da uporabnost gotovine izrazito narašča, kadar je stabilnost ogrožena, ne glede na naravo ali geografski obseg krize ali stopnjo digitalizacije.
Evropejci med pandemijo nakopičili milijarde evrov
Med pandemijo so Evropejci kljub upadu uporabe gotovine za vsakodnevna plačila zaradi zdravstvenih razlogov, zapor in prehoda na spletna in brezstična plačila v samo dveh letih povečali zalogo gotovine za okoli 140 milijard evrov. To je več kot 130 odstotkov več od povprečnega letnega povečanja približno 55 milijard evrov v obdobju pred pandemijo, v letih od 2015 do 2019, je razvidno iz podatkov objavljene študije.
Ruska invazija sprožila lov za gotovino v sosednjih državah
Ruska invazija na Ukrajino je sprožila lokalne, a močne poraste povpraševanja po gotovini, predvsem v državah, ki so bližje konfliktu. Ljudje so namreč zaradi negotovosti glede institucionalne stabilnosti in odpornosti kritične infrastrukture takoj posegli po gotovini. Največ povpraševanja je bilo v državah, ki mejijo na Ukrajino ali Rusijo (Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Finska), kjer je izdaja bankovcev presegla običajne norme za šest do deset standardnih odklonov.
Iberijski mrk: kako je gotovina za nekaj dni rešila ljudi
Pandemija je pokazala dolgoročno nabiranje gotovine zaradi negotovosti, Ruski napad na Ukrajino hitro lokalizirane skoke povpraševanja, iberski izpad elektrike pa nujno vlogo gotovine pri odpovedi digitalne infrastrukture. Grčija je pokazala ponavljajoče se skoke povpraševanja v dolgotrajnih finančnih in političnih krizah.
Iberijski električni mrk je pokazal, kako nepogrešljiva je gotovina, ko digitalne plačilne infrastrukture odpovejo, ljudje so posegali po bankovcih, ker je bilo to edino zanesljivo plačilno sredstvo.
Ko je 28. aprila 2025 prišlo do izpada električne energije na Iberskem polotoku, so digitalni plačilni sistemi odpovedali. Gotovina je postala edini način plačila za številne državljane. Preučevanje dvigov na bankomatih je pokazalo dramatično povečanje povpraševanja po gotovini v nepoškodovanih območjih, kar kaže na preventivno nabiranje gotovine med negotovostjo.
Gotovina kot psihološko orožje proti strahu in negotovosti
Kaj vse to pomeni? Gotovina ponuja psihološko in praktično varnost: je otipljiva, deluje brez interneta in zagotavlja takojšnjo likvidnost. V številnih državah centralne banke in civilne zaščite ter druge institucije zato svetujejo, naj ima vsaka družina na zalogi za vsaj 72 ur gotovine, za osnovne potrebe in varnost, ki je digitalni sistemi ne morejo zagotoviti.
Slovenci močno navezani na denar v fizični obliki
Po dostopnih podatkih gotovina pri Slovencih ostaja zelo priljubljena. Ne samo za vsakodnevne nakupe, temveč tudi kot oblika hranjenja premoženja, pogosto kar doma. Po ocenah bančnih strokovnjakov in glede na podatke iz poročila o finančni stabilnosti iz aprila 2025, ki ga je pripravila Banka Slovenije, imajo Slovenci na svojih bančnih računih okoli 27 milijard evrov.
V Sloveniji so prebivalci še vedno močno navezani na gotovino, saj je bilo leta 2024 skoraj dve tretjini plačil na fizičnih mestih opravljenih z gotovino. Kljub temu delež kartičnih plačil narašča.
Podatek iz januarja 2025 pa kaže, da Slovenci v fizičnih trgovinah v kar 64 odstotkih primerov plačujemo z gotovino. To poudarja visoko stopnjo uporabe gotovine v vsakdanjem življenju in nakazuje, da imajo posamezniki in podjetja precej gotovine pri sebi, ne nujno le na bančnih računih.
Točnih podatkov, koliko gotovine je v slovenskih gospodinjstvih, ni mogoče pridobiti, vendar Banka Slovenije navaja, da je od 30 do 50 odstotkov evrskih bankovcev v obtoku zunaj evrskega območja. Ta podatek, čeprav zajema celotno območje evra, nakazuje na to, da je velik del gotovine nedostopen Evropski centralni banki.
Državni zbor maja sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v slovensko ustavo
Medtem si, kot smo že poročali, v Sloveniji prizadevamo tudi za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Združenje Povezani smo je namreč novembra 2023 v državni zbor vložilo 56.267 podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Zavzema se, da bi gotovina kot zakonito plačilno sredstvo obstala ne glede na to, ali bo v prihodnosti morda uveden digitalni denar.
Nakar je državni zbor maja letos na podlagi pobude več kot 56.000 državljanov uradno začel postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Sklep je podprlo 61 poslancev. Potrebna dvotretjinska večina je bila tako dosežena le za en glas. Neenotni so bili v največji poslanski skupini Svoboda. Devet poslancev je bilo proti, šest se jih je vzdržalo. V drugih poslanskih skupinah je bila podpora skoraj popolnoma enotna.
Obenem so poslanci maja prav tako podprli predlog osnutka besedila ustave, ki ga je pripravila ustavna komisija. Ta je na podlagi stališča strokovne skupine predlagala, da se doda novi 74.a člen ustave. Njegovo besedilo bi se po osnutku glasilo: »V Sloveniji je v skladu z zakonom zagotovljena uporaba gotovine kot plačilnega sredstva. Vsakdo ima pravico do uporabe gotovine v pravnem prometu. Tudi v bankah je v skladu z zakonom zagotovljena pravica do gotovinskega poslovanja.«
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
