Divje svinje ji povzročajo veliko škodo, zato je nad kmetijstvom obupala
Marjana Berden s Kobilja obupuje nad kmetovanjem, že vrsto let bije boj tudi z lovci.
Po podatkih dvoletnega načrta za pomursko lovsko upravljavsko območje (LUO) za leti 2025 in 2026 je divjad v letih 2023 in 2024 na tem območju povzročila škodo, ovrednoteno na nekaj več kot 395 tisoč evrov oziroma približno 320 evrov na sto hektarjev. Največ škode v pomurskem LUO je bilo izplačane zaradi parkljaste divjadi, prednjačita navadni jelen in divji prašič. Skoraj vse odškodnine so bile izplačane za nastalo škodo na kmetijskih kulturah, do dve tretjini vseh odškodnin zaradi divjadi je bilo izplačanih za škodo, nastalo na koruzi.
Kot še piše v LUO, kljub izrazito povečanemu odvzemu divjadi na slovenski strani vsako leto prihaja do dotoka novih jelenov in divjih prašičev z ozemlja Madžarske, kar je zlasti velik problem za kmete, ki imajo kmetijske površine neposredno ob meji z Madžarsko.
Med tistimi, ki se že vrsto let spopadajo s škodo predvsem zaradi divjih prašičev, je Marjana Berden s Kobilja. Na približno 1,5 hektarja veliki njivi v domačem kraju je imela že večkrat posejano koruzo, ki pa so jo vztrajno uničevali divji prašiči. »Gre za problem, ki se vleče že desetletja. Česar mi ne uniči vreme, mi uniči divjad, najbolj pa me jezi, da se država tako mačehovsko obnaša do nas kmetov,« pravi.
Berdenova je škodo, nastalo na njivi zaradi divjih prašičev, nazadnje prijavila pred tremi leti. Dve leti zapored je imela tam posejano pšenico, na kateri je prav tako nastala škoda, vendar se pšenica lažje obrašča, letos pa je imela ponovno posejano koruzo. »To je bilo zadnjič. Odločila sem se, da bom njivo prodala, ker enostavno nimam nobenega dobička, le škodo. Iz leta v leto se zgodba ponavlja, lovci pa mi venomer pravijo, da divjad prihaja iz Madžarske in da če želim, se jim lahko pridružim in tudi sama poskrbim za dodaten odvzem. Divjad se namreč vse bolj množi in uničuje pridelek, ko je ta v tej fazi, kmetje pa na koncu ostanemo brez vsega,« je obupana sogovornica.
Načrt odvzema so dosegli
Berdenova, ki se ukvarja samo s kmetijstvom in ji je to edini vir prihodka, je pred dnevi koruzo spravila z njive, namenila pa jo je za bioplin. Koruza je bila namreč še vedno zelena, saj jo je morala zaradi divjih prašičev kar trikrat znova sejati. »Če bi čakala, da bi bila koruza primerna za silažo, bi je morda zaradi divjadi na njivi ostala le polovica,« pravi sogovornica in razloži, da že vrsto let bije boj tudi z lovci, saj nikakor ne morejo najti skupnega jezika. Kot pravi, so ji škodo pred tremi leti na njivi, ki sicer ni ograjena, ocenili le na dobrih 15 odstotkov, čeprav je prepričana, da je ta znašala bistveno več.
»Od teh 15 odstotkov so nato vzeli še povprečen slovenski pridelek, kar ni prav, saj se pridelki od njive do njive lahko močno razlikujejo. Nikakor se v preteklih letih nismo mogli dogovoriti o ceni, o odstotku škode, o pridelku na hektar. Izplačanih sem dobila le okrog 150 evrov, kar se mi zdi norčevanje. Menim, da nihče od nas ni usposobljen za takšno ocenjevanje škode, zato bi morala za uradne cenilce poskrbeti država.«
Kot je na naše poizvedovanje odgovoril Emil Ferencek, starešina Lovske družine (LD) Kobilje, so lani v skladu z enoletnim načrtom odvzema divjadi iz lovišča odvzeli 26 osebkov jelenjadi, načrtovali so jih 18, pa 19 osebkov divjih prašičev (načrtovanih 16) in 37 osebkov srnjadi (načrtovanih 52). Vse prijavljene škodne zahtevke so obravnavali in izplačali, skupno je bilo oškodovancem izplačanih 1035 evrov. »Na območju, ki ga upravlja LD Kobilje, ne opažamo povečanja škode na kmetijskih zemljiščih, povzročene z divjimi prašiči. Opažamo pa, da je večja škoda na kmetijskih zemljiščih, ki jih obdelujejo lastniki, ki se ne obnašajo kot dobri gospodarji.«
Ferencek je še dodal, da z lastniki zemljišč na območju, ki ga upravlja LD Kobilje, sodelujejo vzorno, stremijo k odprtemu dialogu ter obravnavajo vsako prijavljeno škodo. Pri tem se ravnajo po veljavni zakonodaji ter po zbirniku tržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov za predhodno leto, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo in v katerem so opredeljene kmetijske kulture, enota, odškodnina na enoto, povprečni pridelek ter vračilo na hektar v evrih.
»Naj še opozorimo, da so lastniki na lovni površini LD Kobilje dolžni upoštevati tudi dejstvo, da izvajajo kmetijsko dejavnost na območjih Nature 2000 in Krajinskega parka Goričko. Prav tako so lastnikom zemljišč v naši lovski družini na voljo odvračala za divjad, ki jih dobijo brezplačno pri predsedniku komisije za škodo. Vsekakor je najboljša zaščita ograja oziroma električni pastir,« je še povedal Emil Ferencek.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
