Z dronom v Sloveniji ne more leteti prav vsak, tudi ne kjerkoli
Incidenti z droni na Danskem so pokazali, da letenje z njimi še zdaleč ni nedolžno početje. Kakšna pa so pravila za upravljanje brezpilotnimi letalniki v Sloveniji?
Včeraj so morale danske oblasti zaradi vdora dronov zapreti letališče Aalborg na severu države. To je že drugi tovrstni incident na Danskem ta teden, potem ko so v noči na torek v bližini glavnega letališča v Københavnu prav tako opazili brezpilotne letalnike. Letala so ostala prizemljena več ur; tista v zraku so preusmerili na druga letališča.
Danska premierka Mette Frederiksen je govorila o »resnem napadu na ključno dansko infrastrukturo«. Skoraj istočasno je bilo zaradi dronov zaprto tudi letališče v norveški prestolnici Oslo. Preiskava tega, od kod so droni prileteli in kdo jih je upravljal, še poteka.
A kdor upravlja brezpilotne letalnike, zagotovo ve, da zaradi zagotavljanja varnosti ne sodijo v območje letališč. Ni pa to edina omejitev oziroma pravilo, ki ga je treba spoštovati.
V Sloveniji področje zakonsko ureja evropska uredba o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov iz leta 2020.
Registracija, usposabljanje, izpit
Pravila se nekoliko razlikujejo glede na tip letalnika, a v splošnem velja, da se mora upravljalec drona, ki je opremljen s kamero in omogoča zajem osebnih podatkov (ne glede na težo), pri Javni agenciji za civilno letalstvo (CAA) registrirati kot operator ter opraviti brezplačno spletno usposabljanje in izpit. To je treba storiti tudi za upravljanje dronov, težjih od 250 gramov.
Za upravljanje letalnikov, ki so lažji od 250 gramov in nimajo kamere, ali letalnikov, ki so v skladu s pravili označeni kot igrače, se ni treba registrirati in opravljati izpita – vendar za letenje z njimi veljajo ista pravila kot za preostale drone.
Spletna registracija je sicer plačljiva, stane 40 evrov, in na celotnem območju Evropske unije velja 30 mesecev. Če v družini dron upravlja več družinskih članov, zadošča, da se za operatorja registrira le en družinski član. Morajo pa vsi, ki uporabljajo letalnik, opraviti usposabljanje in izpit.
Območja dovoljenega in prepovedanega letenja
Preden dron poleti v zrak, mora upravljalec preveriti, ali na območju veljajo omejitve letenja. Na spletni strani CAA je dostopen interaktivni zemljevid geografskih območij, kjer je letenje z letalniki prepovedano ali omejeno.
Tudi zunaj območij, kjer veljajo prepovedi in omejitve, so pravila letenja razmeroma restriktivna. Načeloma je dovoljeno letenje v nenaseljenem okolju, če tam ni prisotnih oseb, ki niso vključene v tako imenovano operacijo. Povedano drugače: če z dronom letite nekje na samem, kjer ni nikogar, niste v prekršku. Morate pa poskrbeti, da je letalnik ves čas v vidnem polju, razen ko leti v načinu spremljanja pilota ali vam pri upravljanju pomaga opazovalec. Upoštevati je treba tudi največjo dovoljeno višino – 120 metrov nad tlemi.
Drugače je pri letenju nad naseljenimi oziroma urbanimi območji, ki je zaradi zagotavljanja varnosti in zasebnosti v odprti kategoriji prepovedano. Dovoljeno je le izjemoma, če:
- sistem letalnika ne presega mase 1200 gramov,
- se operacija izvaja do višine 50 metrov nad tlemi,
- se operacija izvaja izključno podnevi,
- operator pred izvedbo operacije pridobi odobritev lastnika ali uporabnika nepremičnine, nad katero se izvaja let,
- operator let predhodno najavi CAA.
Zaradi varnosti se je treba letenja izogibati v bližini letališč, helioportov ter drugih vzletišč in pristajališč. V območju letališč je tako letenje z droni prepovedano v radiju petih kilometrov.
Omejitve se po kategorijah – poleg odprte se brezpilotni zrakoplovi delijo še v posebno in certificirano – sicer razlikujejo. Podrobneje so opredeljene na spletni strani CAA.
Za kršitve vas lahko doleti globa
Za izvajanje nadzora nad pravili so pristojni agencija za civilno letalstvo, policija, občinska redarstva in naravovarstveni nadzorniki. Pri CAA so za Svet24 pojasnili, da na letni ravni prejmejo okoli 50 prijav. Prijavitelji so večinoma posamezniki, veliko prijav je anonimnih.
Od leta 2020, ko so v veljavo stopili predpisi evropske uredbe, je CAA letno izdala med 20 in 35 odločb o prekrških, na podlagi katerih se lahko izreče bodisi opomin bodisi globa. Zneski predpisanih glob so od 200 do 3000 evrov.
»Čeprav je postopek registracije operatorja zelo preprost in ga je mogoče opraviti prek naše spletne strani, je odsotnost registracije operatorja še vedno najpogostejša kršitev predpisov s področja brezpilotnih zrakoplovov. Poleg tega pa so pogoste kršitve tiste, ki pomenijo kršitev geografskih območij, v katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno,« so navedli pri CAA.
Izpostavljajo tudi kršitve letenja na urbanih območjih, ki je, kot smo opisali, sicer izjemoma dovoljeno. »Iz prijav, ki jih prejmemo, namreč izhaja, da piloti na daljavo oziroma operatorji pred letom ne pridobijo odobritve lastnika ali uporabnika nepremičnine,« so zapisali. Dodajajo, da so v tem letu čedalje pogostejše tudi prijave vdora v zasebnost, za kar pa CAA ni pristojna.
Prijave o neupravičenem slikovnem snemanju – pri čemer morajo biti posnetki, da gre za kaznivo dejanje, za nekaj uporabljeni ali objavljeni na spletu – obravnava policija.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
