Predstavniki delojemalcev, delodajalcev in vlade pa se danes še niso lotili razprave o najpomembnejših proračunskih dokumentih. Zbrani na današnji seji namreč niso potrdili predlagane razširitve dnevnega reda na vse proračunske dokumente, torej tudi na predlog sprememb proračuna za leto 2025, predlog proračuna za leto 2026 in predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov, so po seji za STA povedali predstavniki sindikatov in delodajalcev. Vladna stran jim je namreč gradivo posredovala prepozno, da bi ga ustrezno preučili. Na mizi so imeli tako le redni točki.
Primer zglednega socialnega dialoga
Pod prvo točko so socialni partnerji so obravnavali uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025. Strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za področje financ in davčne zakonodaje je sicer soglasen dogovor o uskladitvi dohodninske lestvice in olajšav v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače za letošnji junij glede na lanski junij. oz. za 5,2 odstotka dosegel že pred dnevi. Uskladitev te točke so zato socialni partnerji danes ocenili za primer zglednega socialnega dialoga.
Zaposleni z minimalno plačo bo imel na podlagi doseženega dogovora prihodnje leto za 198 evrov višjo neto plačo letno, zaposleni s povprečno plačo bo pridobil 113 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 225 evrov letno, so pred dnevi sporočili z ministrstva za finance.
Kot je po seji za STA dejal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, tovrstno uskladitev podpirajo: »Želeli bi si sicer kakšen odstotek več, glede na to, da lani ni bilo uskladitve, ampak pod črto je 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače, glede na to, da zakon določa 50 odstotkov rasti, velik korak naprej.«
Takšna uskladitev bi morala biti pravilo, pa je za STA menil izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček: »Res je, da zakon o dohodnini govori o tem, da se uskladitev izvede najmanj v 50 odstotkih rasti plač, vendar glede na to, da se vsi ostali transferji usklajujejo z inflacijo, bi moralo biti logično da se tudi dohodninska lestvica usklajuje s polno razliko v rasti plač, razen v primerih izrednih razmer, takrat razumemo, da bi se lahko držali zakonske dikcije, to pomeni najmanj 50 odstotkov rasti.«
Fiskalno prilagajanje za zniževanje dolga
Druga točka dnevnega reda je bil osnutek srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028, ki ga mora Slovenija na podlagi novih fiskalnih pravil EU najpozneje do 15. oktobra poslati v Bruselj. Dokument predvideva štiriletno fiskalno prilagajanje, s katerim se bo zagotovilo ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP in zniževanje dolga, vključuje pa tudi ključne reforme in naložbe. Sindikati so danes vladno stran opozorili, da ta načrt, ki je sicer napisan splošno, ne sme prejudicirati reform, kot sta pokojninska in zdravstvena.
Osrednje proračunske dokumente bodo socialni partnerji pretresali na redni seji 11. oktobra.
