Blejsko jezero ni v dobrem stanju, potrebni so ukrepi
Letos je 50. obletnica sistematičnega spremljanja stanja jezer v Sloveniji. Ob tem je bila
Agencija RS za okolje (Arso) je ob 50. obletnici sistematičnega spremljanja stanja jezer v Sloveniji na Bledu, kjer je bila leta 1975 ustanovljena prva limnološka postaja, uradno odprla prenovljeno čolnarno. Ob tej priložnosti so strokovnjaki spregovorili o stanju Blejskega jezera in ukrepih, da bi ga še izboljšali.
Kot je na dogodku, posvečenemu Blejskemu jezeru in spremljanju stanj jezer, povedal direktor Arsa Jože Knez, 2. oktobra obeležujemo 50-letnico slovenske limnologije, ki se je začela prav na Bledu. Blejsko jezero je bilo namreč v preteklosti v klavrnem stanju in eden od ukrepov je bil vzpostavitev rednega spremljanja stanja jezera.
Komisija za sanacijo ustanovljena leta 1954
Direktorica urada za stanje okolja na Arsu Nataša Sovič je pojasnila, da je bilo Blejsko jezero že v začetku prejšnjega stoletja preobremenjeno s hranili. Glavni razlog je bila pomanjkljiva kanalizacija, ki zaradi razvoja množičnega turizma ni več zadoščala potrebam. Proces evtrofikacije je bil izredno hiter, tudi zaradi majhne naravne pretočnosti in zatišne lege jezera.
"Slovencem nikoli ni bilo vseeno, v kakšnem stanju je Blejsko jezero," je poudarila Sovič. Leta 1954 je bila tako ustanovljena tudi strokovna komisija za sanacijo Blejskega jezera. Ugotovljeno je bilo, da je treba brez odlašanja urediti kanalizacijo, izvirske vode vrniti v jezero in iz jezera odvajati spodnje plasti vode.
Pritiski na jezero še vedno preveliki
Na podlagi predlaganih ukrepov je bil leta 1964 v jezero speljan dovod Radovne, vendar pa se je izkazalo, da to ne bo zadoščalo za sanacijo jezera. V letu 1981 je bila vzpostavljena natega za odvajanje globinske vode. Delna sanacija kanalizacije pa se je začela leta 1987.
"Ukrepi naših predhodnikov za izboljšanje stanja jezera so bili zelo uspešni, ampak ne do konca izvedeni. Pritiski na jezero so še vedno preveliki in pred nami so še pomembni izzivi, da bo jezero v vsaj dobrem ekološkem stanju v skladu z evropsko razvrstitvijo," je izpostavil Knez.
Odkod hranila v jezeru?
Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je predstavila podatke, da največ hranil v jezero prinesejo pojezerje in povodje rek Mišca ter Radovna. Padavine prispevajo 11 odstotkov, ptice 10, ribogojnica devet, ribolov sedem in kopalci štiri odstotke. Za izboljšanje stanja jezera bi bilo tako treba izvesti kar nekaj ukrepov zlasti za znižanje vnosa hranil v povodju.
Kot je povzela Sovič, je jezero v zmernem in ne v dobrem stanju, ker se v njem preveč odraža človekova aktivnost, ki vpliva na vnos hranil in na prisotnost živalskih tudi rastlinskih združb, tudi cianobakterij. Da bi se stanje izboljšalo, bi bili potrebni ukrepi in prizadevanja na različnih področjih.
Postopno ukinjanje parkirnih mest ob jezeru
Blejski župan Anton Mežan je poudaril, da so za nekatere ukrepe odgovorni na občini, ne pa za vse. Trenutno se občina intenzivno ukvarja z ureditvijo kanalizacije, in sicer z ločitvijo meteornega in fekalnega kanala tik ob jezeru. Drug ukrep je umik prometa od jezerske sklede, zato občina postopoma ukinja parkirna mesta ob jezeru in jih premika na obrobje Bleda. Ključna pa bo izgradnja blejske južne obvoznice.
Marsikaj bi bilo za stanje Blejskega jezera treba postoriti tudi v drugih občinah, je prepričan Mežan. Veliko težavo namreč predstavlja kmetijstvo oziroma gnojenje parcel, ki gravitirajo na jezero. Zmanjšala pa se je obremenitev s strani ribičev, saj se je zmanjšalo število dovolilnic.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
