Nekateri deležniki še vedno pretresajo možnosti reševanje zdaj že potopljene Termoelekrarne Šoštanj, a je kot kaže načrt iz zagate bolj ali manj že začrtan. Po tem ko je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pred tednom dni naznanil, da bo Teš in Premogovnik Velenje pred stečajem reševala država, in sicer z interventnim zakonom, o prihodnosti energetike v Šaleški dolini danes na izredni seji razpravljata občinska sveta Velenja in Šoštanja. Medtem je o prihodnosti termoelektrarne, torej termodivizije skupine HSE, spregovoril generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Po njegovih besedah HSE ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene proizvodnje električne energije, čemur bo namenjen tudi interventni zakon, ki bo sprejet oktobra ali novembra.
Štokelj je ocenil, da bi prihodnje leto HSE Tešu in Premogovniku Velenje lahko plačeval samo tržno ceno električne energije, kar pa obema energetskima družbama ne bi zadoščalo za pokritje stroškov v višini od 150 do 200 milijonov evrov letno. Kot je dodal Štokelj, bi to predstavljalo nedovoljeno državno pomoč s strani HSE, zato takšen način financiranja Teša po 1. januarju prihodnje leto ne bo več mogoč. Trenutna razlika med tržno ceno nakupa emisijskih kuponov ogljikovega dioksida in električno energijo je po njegovih besedah minimalna, projekcije pa kažejo, da bo leta 2028 cena kuponov višja od tržne cene elektrike.
Teš je sicer za nakup emisijskih kuponov od leta 2013 porabil 800 milijonov evrov, holding pa je od leta 2013 do leta 2020 za dokapitalizacijo Teša in rudnika namenil 950 milijonov evrov.
Več scenarijev
Štokelj je pojasnil, da so skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki preučili različne scenarije delovanja Teša v prihodnje. Ocenili so, da je za Slovenijo najbolj ugoden slovaški model, kar pomeni, da bi Teš primarno obratoval za zagotavljanje toplote za ogrevanje Šaleške doline, saj drug vir ogrevanja ne obstaja, elektrika pa bi bila neke vrste stranski produkt. Toploto bi zagotavljali z dvema plinskima turbinama in premogovno tehnologijo.
"S tem bi bil Teš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam glede nedovoljenih državnih pomoči. Proizvodnja električne energije Teša bi v prvih letih po vzpostavitvi javne službe znašala nekje približno polovico obstoječe, potem pa bi z leti ustrezno padala skladno s tem, kolikor bi bilo na voljo razpoložljivega premoga iz Premogovnika Velenje in ali bi bil na razpolago nadomestni vir toplote za ogrevanje Šaleške doline," je dejal Štokelj.
Na vprašanje, ali bi bil HSE zainteresiran za nakup električne energije iz Teša, je odgovoril, da se tržna dejavnost holdinga in javna služba Teša ne smeta mešati. Ta električna energija bi se lahko prodajala na borzah, je dejal Štokelj.
Kaj s premogovnikom?
Zaradi sprememb pri proizvodnji električne energije v Tešu se načrtuje optimizacija proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. To pomeni, da bi sredi prihodnjega leta ena izmed dveh jam, v katerih poteka odkop premoga, šla v zapiranje. Gre za jamo Pesje, saj je v njej premog nižje kakovosti. Do konca marca leta 2025 Štokelj pričakuje sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje.
Zaradi zaprtja jame Pesje ne bo presežnih delavcev, saj bodo zaposleni izvajali zapiralna dela.
HSE bo v Šaleški dolini čez približno dva tedna ustanovil družbo HSE Saša, ki bo skrbela za vse naložbe holdinga v Šaleški dolini, med drugim za načrtovano postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitni postavitvi toplotne črpalke za ogrevanje doline.
