Premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta danes srečala s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije. Predstavila sta jim osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot so zjutraj zapisali v kabinetu predsednika vlade, je namen novele zakona krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer "jasno in dokončno" razmejitev javnega in zasebnega zdravstva napovedal sredi maja. Takrat je dejal, da naj bi bilo delo v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano.
Po današnjem brifingu je izjavo za javnost podala ministrica za zdravje Prevolnik Rupel. Med drugim je sporočila, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih. Slovenska javna zdravstvena mreža je po njenih besedah sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa zasebni sektor, kjer si lahko ljudje samoplačniško kupijo zdravstvene storitve. Z novelo želijo postaviti jasna pravila delovanja in upravljanja zdravstvene mreže. Cilj novele je prebivalcem še naprej zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil. Z novelo urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminja se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij, je še dejala po poročanju STA.
"Ne zdi se nam prav, da koncesionarji lahko zaposlujejo veliko večje število zdravstvenih delavcev prek statusov samostojnih podjetnikov in d.o.o. ali po drugih davčno bolj ugodnih pogodbah v določenih deležih, ravno zato, ker je pač to mogoče," je po poročanju STA dejala Prevolnik Rupel, ki meni, da je prav, da imajo tudi koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program, s čimer bi izenačili pogoje dela med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji.
Ministrica je pojasnila, da tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev niti v zasebnih zdravstvenih zavodih niti pri koncesionarjih. V skladu z novelo bodo lahko delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe v svojem imenu, za svoj račun, torej le preko podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe. Dodala je, da pa bodo te uslužbence motivirali, da opravijo več dela v javnih zdravstvenih zavodih, denimo tudi preko manj obdavčenih podjemnih pogodb za dodatno delo, a le v primeru, če bodo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem. Novela predvideva tudi uvedbo merjenja efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, saj si po besedah ministrice želijo, da vsak zdravnik oziroma zdravstveni delavcev najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu, torej na svojem delovnem mestu.
Z novelo sicer uvajajo tudi nekatere druge spremembe, ki se nanašajo na merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, definicije vrste bolnišnic, delovanje javnih zdravstvenih zavodov in dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Novela sicer prinaša tudi nekatere spremembe na področjih upravljanja in definiranja bolnišnic, na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in podobno.
Novela zakona bo zdaj poslana v javno obravnavo, kjer bodo vsi deležniki lahko podali svoje pripombe, mnenja, predloge. "Odprti smo za vse dobre predloge in izboljšave, ampak mislim, da moramo iti v smeri ohranitve dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva brez doplačil za vse naše prebivalce in prebivalke – in od tega ne bomo odstopili," je odločna ministrica.
