Francija s še četrtim premierjem, žogica znova v rokah Macrona
Francija bi lahko v naslednjih dnevih dobila že četrtega premierja v komaj letu dni.
Pred dnevi je manj kot mesec dni po imenovanju odstopil najnovejši francoski premier Sebastien Lecornu. To se je zgodilo manj kot dan po imenovanju ministrske ekipe. Vse oči so bile nato znova uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Bo razpisal predčasne parlamentarne volitve? Bo odstopil sam? Nič od tega, odhajajočemu premierju Lecornuju je naročil, na najde pot iz politične zagate.
Lecornu se je podal v pogajanja s političnimi strankami v francoskem parlamentu, ki je razdeljen na tri pole, nato je v nocojšnji izjavi za televizijo France 2 presenetil z izjavo, da "trenutne razmere omogočajo", da bi lahko Macron v 48 urah imenoval novega premierja. "Ne želim te službe. Sprejel sem nalogo, ki mi jo je dal predsednik, in menim, da je moja naloga nocoj končana," je dodal.
"Končna pogajanja o tem bo vodil predsednik države," je po poročanju portala francoske televizije BFMTV še dejal odhajajoči premier.
Ime še neznanka
Ni želel ugibati o tem, kdo bo naslednji premier - že šesti v manj kot dveh letih in četrti v manj kot letu dni, niti o tem, ali bi lahko Macron tokrat imenoval nekoga iz vrst levih strank.
Ob tem je izrazil optimizem, da bi lahko do konca leta dosegli dogovor o sprejetju proračuna, ki bi bil sprejemljiv za večino v močno razdeljenem parlamentu.
Glede pozivov k odstopu Macrona je dejal, da "ni čas za menjavo predsednika". "Ne prepričujmo Francozov, da je predsednik tisti, ki glasuje o proračunu," je dejal Lecornu.
Iz Elizejske palače so nocoj potrdili, da bo Macron novega premierja imenoval v tem roku.
Proračun pretrd oreh
Francija se je v politični krizi znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah julija lani. Krizo poganjajo nesoglasja glede varčevanja in proračuna za leto 2026 v luči zaskrbljujočega stanja javnih financ, ki se še poslabšuje, medtem ko se na ulicah vrstijo protesti.
Z javnofinančnimi težavami in zunanjim dolgom sta se med drugim hotela soočiti že Lecornujeva predhodnika Michel Barnier in Francois Bayrou, a so načrtovani varčevalni ukrepi in proračunski rezi odnesli vladi obeh.
Tako leva kot skrajno desna opozicija za politično krizo v državi sicer krivita zlasti Macrona, ki je vse manj priljubljen tudi med podporniki in zavezniki.
Leva Nepokorna Francija (LFI) je že večkrat pozvala k njegovemu odstopu, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa se je zavzel za razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Vodja poslanske skupine RN Marine Le Pen je ob tem danes dejala, da bo blokirala vse ukrepe nove vlade.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
