Teš je po podatkih iz letnega poročila Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) lani ustvaril 478,70 milijonov evrov prihodkov. Proizvodnja električne energije je v Tešu lani dosegla 2735 gigavatnih ur (GWh), kar je pet odstotkov več kot predlani. Z dvema premogovnima blokoma, ki od konca leta 2022 poleg domačega vira uporabljata tudi tuji premog in biomaso, je proizvedel 2679 GWh, s plinskimi turbinami pa 56 GWh električne energije.
Teš poleg proizvodnje elektrike zagotavlja tudi toplotno energijo za Šaleško dolino. Lani je proizvedel 305 GWh toplotne energije za ogrevanje, kar je štiri odstotke manj kot leta 2022, in sicer zaradi nižjih potreb po odjemu toplotne energije. S prodajo toplotne energije je dosegel 49 odstotkov več prihodkov od doseženih v letu 2022 zaradi višje prodajne cene toplotne energije, še izhaja iz letnega poročila HSE za lani.
Z naložbo v šesti blok je imel Teš veliko težav, saj je vrednost projekta od načrtovanih 600 milijonov evrov v letu 2006 do konca leta 2013 narasla na 1,4 milijarde evrov. S skupino General Electric, pravno naslednico proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, je leta 2021 dosegel zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve gradnje šestega bloka. Sodni procesi zaradi očitkov o velikih nepravilnostih medtem še potekajo.
Teš je v izgubo zašel leta 2014, preden je šesti blok sredi leta 2015 začel poskusno obratovati. V nadaljnjih letih je imel najnižjo izgubo leta 2019, ko se je ta ustavila na nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Nato je izguba leta 2020 narasla na 280,4 milijona evrov, leta 2022 je dosegla 587.314 evrov in lani okoli 45,9 milijona evrov. Izjema je bilo leto 2021, ko je Teš prejel odškodnino in posloval s 7,1 milijona evrov čistega dobička.
Šesti blok so med njegovim delovanjem zaznamovale številne načrtovane in nenačrtovane zaustavitve. Nazadnje so ga zaradi rednih vzdrževalnih del ustavili konec aprila, nato pa so ga z elektroenergetskim omrežjem Slovenije sinhronizirali konec maja in ob ugodnih razmerah na trgu električne energije dobra dva tedna dlje, kot je bilo predvideno.
Poslovanje že nekaj časa namreč ogroža neekonomična proizvodnja elektrike iz premoga. Glede na padajoč trend cen električne energije in naraščajoče cene ogljičnih kuponov v naslednjih letih se bosta tako Teš kot Premogovnik Velenje, ki skupaj tvorita termodivizijo HSE, težko izognila občutnim izgubam pri svojem poslovanju. Po neuradnih informacijah naj bi prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov.
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Teša in pridobivanja lignita, najpozneje v letu 2033. A projekcije, ki jih je spomladi pridobil časnik Dnevnik, naj bi kazale, da bi lahko do leta 2033 ustvaril več kot dve milijardi evrov izgube iz obratovanja, kar da bi lahko ogrozilo obstoj skupine HSE.
Od 440 milijonov evrov posojila, ki ga je Teš za gradnjo šestega bloka najel pri Evropski investicijski banki in je zavarovano z državnim poroštvom, je bilo konec leta 2023 neodplačanih še 296,74 milijona evrov. Danes je dolg ocenjen na okoli 286 milijonov evrov. Teš glavnico in obresti redno odplačuje.
Kot je danes povedal minister Kumer, je finančno stanje Teša resno, razmere želijo reševati z interventnim zakonom. Začasna rešitev predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika zgolj na ogrevanje. Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja. Ocenjeni letni strošek države za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.
