Novice Svet24

Kot je na današnjem brifingu pojasnil minister Bojan Kumer, je bil s strani HSE obveščen, da je finančno stanje družbe Teš takšno, da vodi v stečajni postopek. To pomeni, da je s 1. januarjem 2025 »ogroženo ne samo proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne, ampak predvsem, in to je tisto, kar zahteva od mene takojšnje ukrepanje, ogrevanje ljudi, ki živijo v dolini.« Na ministrstvu že pripravljajo interventni zakon, s katerim želijo rešiti zagato ter posledično HSE in slovensko energetiko.

Kot je pojasnil Kumer, je Teš edini dobavitelj toplotne energije v Šaleški dolini, pri čemer bi odsotnost oziroma »zaprtje« ogrevalnega vira zlasti v zimskih mesecih predstavljala nepredstavljivo in nedopustno tveganje za 35.000 prebivalk in prebivalcev Šaleške doline, pa tudi za gospodarstvo in industrijo na tem območju. »Kot minister sem se z ekipo takoj, ko sem bil seznanjen s problemom, angažiral in za ogrevanje bomo našli rešitev.« Potrdil je, da je imenoval delovno skupino, ki mora v najkrajšem času oblikovati konkretne predloge ukrepov.

Kumer je ob tem opozoril, da jih pri intervenciji države omejujejo pravila o državni pomoči, a da je rešitev na vidiku. Po njegovih besedah bo treba delovanje družb TEŠ in Premogovnika Velenje najverjetneje omejiti na opravljanje javne službe za oskrbo s toploto, pri čemer bo treba za prihodnje delovanje termodivizije zagotoviti javna sredstva, »zato napovedujem sprejem posebnega interventnega zakona.« Rešitev ne bo poceni, a bodo po njegovih besedah zagotovili, da bo zgolj začasna, »dokler se v dolini ne vzpostavi alternativni vir ogrevanja in ne uredi vse, kar je potrebno za pravičen prehod. Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij.«

Bobo

Minister je še pojasnil, da se je danes že sestal z županoma obeh prizadetih občin, skupaj z družbami termodivizije in predstavnikoma sindikatov. Za kakršne koli podrobnosti je še prezgodaj, a Kumer zagotavlja, da bodo javnost pripravi ukrepov ustrezno obveščali. »Predvsem pa upam, da bomo rešitve iskali ob podpori predstavnikov lokalnih deležnikov, saj res želimo pomagati in zaščititi ljudi.«

Tukaj smo zaradi preteklih odločitev politike

Zaveda se tudi možnosti, da z rešitvami morda marsikdo ne bo zadovoljen, a je »treba razumeti, da smo postavljeni pred dejstvo nekih novonastalih okoliščin, za katere nismo krivi. Zelo jasno želim povedati, da smo v tej situaciji danes zaradi preteklih odločitev politike. Problemu, ki je nastal, se ne moremo izogniti, moramo ga pa rešiti.« Kumer je poudaril še, da je bil Teš 6 največji nacionalni infrastrukturni projekt, okoli katerega se je v preteklosti poenotila stroka in politika, pri čemer so bila že takrat »glasna opozorila, da se morda investicija ne bo izšla tako kot je bila prikazana. In danes smo tukaj.«

Po njegovih besedah ljudje v Šaleški dolini ne smejo nositi bremen napačnih političnih odločitev v preteklosti. Ljudje tudi ne smejo ostati brez ogrevanja, ker so bile v preteklosti sprejete napačne odločitve. »Ponavljam, za ogrevanje 35.000 ljudi iz doline bomo našli rešitev. Prav tako bomo uredili vse potrebno tudi za zaposlene iz Premogovnika Velenje, ki bi sicer ostali na cesti. S tem bomo pridobili potreben čas, da bomo lahko kot država izvedli pravičen prehod tako kot je treba.«

V Šoštanju poudarjajo, da je treba čim prej sprejeti zakona iz nacionalne strategije

Župan Šoštanja Boris Goličnik je v prvem odzivu za Radio Velenje poudaril, da so kljub negativnim informacijam veseli, da je bil danes sklican ta sestanek sklican ter da so jim predstavili dejstva poslovanja Teša in premogovnika. »Seveda, številke so zaskrbljujoče, je pa prav, da smo seznanjeni z neko realnostjo, seveda tudi, da smo dobili neke informacije, kaj se načrtuje v prihodnje.« Potrdil je, da so jim predstavili neko izhodišče za reševanje problema, ki bi se ga reševalo z interventnim zakonom, a imajo pri tem sami pomisleke, saj si v prvi vrsti želijo, da se najprej poskrbi za oba zakona iz nacionalne strategije, torej za zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju regije. »Vsi vemo, da je bila nacionalna strategija sprejeta januarja 2022, in do danes ta dva zakona niti nista v javni obravnavi, čeprav je bilo v tisti strategiji zapisano, da bosta oba zakona v javni obravnavi šest mesecev po sprejetju strategije.« Goličnik meni, da je to »osnova za vse, kar se bo v prihodnje dogajalo.« Ob tem verjame, da se bo vztrajalo pri tem, da bosta ta dva zakona čim prej sprejeta. Za Radio Velenje je znova poudaril še, da verjame, da je za vse zaposlene ter prebivalke in prebivalce najbolj skrb vzbujajoča »negotovost,« a da kljub vsemu kljub pozdravlja, da so bili »danes seznanjeni z nekaterimi dejstvi.«

HSE: Nadaljnje poslovanje Teša brez ukrepov države ni mogoče

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pozdravljajo današnjo napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo o pripravi interventnega zakona za omejeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje. Kot so poudarili, poslovanja teh družb od prihodnjega leta zaradi pravil EU o državni pomoči namreč ne bi mogli več financirati. Vse analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno, so sporočili iz HSE.

Bobo

"HSE od 1. januarja 2025 ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec," so zapisali. Upoštevajoč strateški status državne naložbe v skupini HSE so vodstva HSE, Teša in Premogovnika Velenje z zunanjimi strokovnjaki v zadnjem letu preučila vrsto scenarijev in izvedla številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije.

"Vsem možnostim, ki so bile na mizi, je skupno dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje po 31. 12. 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, to je plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške," so pojasnili. Po tem datumu bi smel HSE Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državni pomoči.

Poudarili so, da popolna nadomestitev Teša kot toplotnega vira z novimi viri kratkoročno ni mogoča. "Zaprtje edinega ogrevalnega vira ogrevanja bi predstavljalo nepredstavljivo in nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev Šaleške doline ter za gospodarstvo in industrijo na tem območju," so opozorili. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je ob tem izpostavil, da od začetka leta vlagajo velike napore v iskanje in analiziranje različnih scenarijev, ki bi termodiviziji HSE omogočili vzdržen izstop iz premoga.

Sodelovanje pri reševanju težave je pozdravil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga: "Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte." V družbi se po njegovih besedah nadejajo čimhitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.

Za župana Velenja se ključna dva zakona vrsto let "mrcvarita v raznih predalih"

Ob interventnem zakonu, ki bi preprečil stečaj Teša in Premogovnika Velenje, bi morali sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika, je pozval velenjski župan Peter Dermol. Brez teh dveh zakonov, na katera čakajo že leta, bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan.

nik jevšnik

Kot je v današnji izjavi za medije v Velenju dejal Dermol, na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, a se tudi ob današnji napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši. Potezo ministrstva za okolje, podnebje in energijo je označil kot poziv k sprejetju "zelo težkih odločitev, ki danes v nobeni meri ne zagotavljajo pravičnega prehoda; ravno nasprotno, ogrožajo ga".

Pred tem bi morala biti po njegovih besedah sprejeta zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, kar pričakujejo že tri leta. "Seveda je nelagodje zelo veliko, ko vidiš, na kakšen način se lahko interventni zakon sprejme po hitrem postopku, na drugi strani pa se zakona, ki konec koncev zagotavljata nek normalen izstop iz premoga, mrcvarita v raznih predalih," je dejal.

Vprašanje pravičnega prehoda je po njegovih ocenah vse od začetka njegove obravnave potisnjeno v ozadje. "Nisem slišal mnogo politikov, ki bi se zavzemali za sprejetje obeh zakonov. Nisem slišal mnogo politikov, ki bi na glas povedali, da si tukaj zaslužimo pravičen prehod, da zaposleni v premogovniku potrebujejo socialno varnost, da potrebujemo nova delovna mesta," je dejal.

Napovedal je, da se bodo na občini o nadaljnjih korakih posvetovali s strokovnjaki. Odločitvam vlade ne želi oporekati, je pa dolžan zaščititi interes občanov, je poudaril. Upa, da bo k boljšemu sodelovanju prispeval tudi današnji sestanek na okoljskem ministrstvu. Nanj je minister Kumer poleg njega med drugim povabil predstavnike HSE, Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje ter župana Šoštanja.