Privabiti skušajo tudi zdravnike iz tujine
Kot so v ZD Ljubljana pojasnili za STA, so letos zaposlili dva zdravnika iz tujine. Eden bo specializiral pediatrijo, drugi zdravnik bo po prilagoditvenem obdobju osmih mesecev delal kot družinski zdravnik. Sicer pa se pred sprožitvijo postopka za priznanje poklicne kvalifikacije pogovarjajo še z nekaterimi drugimi tujimi zdravniki.
Tuje zdravnike privabljajo z oglasi na zaposlitvenih portalih v Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori. Povezujejo se z zdravniškimi zbornicami v teh državah in predstavništvi v tujini. Z letaki so sodelovali na zaposlitvenih sejmih v Črni gori.
Sodelovali so tudi na sejmu zaposlitvenih priložnosti v Ljubljani, kjer so se tudi tuji zdravnikih zanimali za delo v ZD Ljubljana. "Zdravniki iz tujine nas kontaktirajo tudi sami prek svojih poznanstev ali pa posredujejo naši zaposleni," so poudarili.
Sicer pa so doslej lastnim zaposlenim v uporabo oddali 14 stanovanj, ki jih najemajo od javnega stanovanjskega sklada ljubljanske mestne občine. Do stanovanj so upravičeni deficitarni kadri - družinski zdravniki in pediatri. Ker so tržne najemnine v Ljubljani visoke, brez možnosti najema stanovanja po neprofitni najemnini predvsem tujcev ni mogoče pridobiti za zaposlitev, so pojasnili.
Potrebovali bi vsaj 20 družinskih zdravnikov
Trenutno je v ZD Ljubljana zaposlenih 423 zdravnikov, od tega 77 specializantov. Med njimi je 106 družinskih zdravnikov, zaposlenih pa imajo tudi 34 specializantov družinske medicine. Od 106 družinskih zdravnikov jih je 67 zaposlenih za polni delovni čas, ostali pa delajo v dveh ali več ambulantah oziroma za krajši delovni čas ter skupno pokrivajo 73 programov. Glede na program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi v ZD Ljubljana potrebovali še vsaj 20 družinskih zdravnikov.
V javnosti so januarja lani velik odziv sprožili prizori bolnikov, ki so pred enoto ZD Ljubljana Bežigrad tudi ponoči čakali na vpis v novi ambulanti družinske medicine. Prihajali so tudi pacienti iz drugih krajev po državi.
Eden od zastopnikov pacientovih pravic v Ljubljani Marjan Sušelj je za STA povedal, da se na območju Ljubljane število ljudi, ki imajo izbranega družinskega zdravnika, v zadnjem času ni povečalo, pač pa še nekoliko zmanjšalo.
Po zadnjih podatkih ZZZS je v Mestni občini Ljubljana brez izbranega osebnega zdravnika 27.535 ljudi. Gre sicer tako za odrasle, ki nimajo izbranega splošnega oziroma družinskega zdravnika, kot za otroke, ki nimajo izbranega pediatra. Prav tako ni znano, koliko od 27.535 oseb je tujcev, ki imajo izbranega zdravnika v domovini.
Ljubljanski zastopniki pacientovih pravic vseeno prejmejo relativno malo pritožb zaradi nezmožnosti izbire zdravnika. "Kar kaže, da so se pacienti vdali v usodo in mogoče ugotovili, da pritožbe ne prispevajo k rešitvi," je pojasnil Sušelj. Prejemajo pa zastopniki nekatere druge pritožbe pacientov, denimo zaradi konfliktov z zdravnikom, ki v ambulanti nadomešča siceršnjega družinskega zdravnika.
Ob tem je Sušelj poudaril, da je ključen akter na primarni ravni zdravstva v Ljubljani sicer res ljubljanski zdravstveni dom, a poleg njega v prestolnici deluje tudi več manjših zasebnih ambulant s koncesijo.
V ljubljanskih ambulantah za osebe brez zdravnika opredeljenih okoli 8500 pacientov
Ministrstvo za zdravje težave zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov že nekaj časa blaži z ambulantami za osebe brez izbranega zdravnika. V ZD Ljubljana tovrstne ambulante ocenjujejo kot rešitev, ki je primerna za kratek čas. V družinski medicini je namreč pomembna kontinuirana obravnava in dobro poznavanje pacienta s strani izbranega zdravnika, so poudarili.
V ljubljanskem ZD trenutno deluje 11 ambulant za neopredeljene zavarovane osebe. Te ne delujejo v polnem obsegu - vse ambulante skupaj izpolnjujejo za dobrih sedem programov. Skupaj je v njih opredeljenih okoli 8500 oseb. "Bolj kot ambulante za neopredeljene so potrebni sistemski ukrepi, ki bi privabljali zdravnike za delo v družinskih ambulantah," so poudarili v ZD Ljubljana.
Primanjkuje tudi pediatrov
Po Sušljevih besedah je v Ljubljani težava tudi pri opredeljevanju otrok pri pediatrih. V ZD Ljubljana jih zaposlujejo 73, od tega 20 specializantov, ter sedem zdravnikov, ki delajo v razvojnih ambulantah. Te so namenjene spremljanju razvoja otrok z rizičnimi obporodnimi dejavniki, nudijo pa tudi zgodnjo obravnavo in nadaljnjo pomoč otrokom z motnjami v razvoju in njihovim družinam. Glede na program ZZZS bi v ZD Ljubljana potrebovali sedem dodatnih pediatrov.
Vsak zdravnik, torej tudi pediater, mora opredeliti otroka, če še nima zapolnjene kvote oziroma ne dosega tako imenovanega glavarinskega količnika, so pojasnili v ZD Ljubljana. Ko zdravnik količnik doseže oziroma preseže, ni več dolžan opredeliti novih pacientov in lahko te odkloni, so poudarili.
"Pediatri v ZD Ljubljana, ki presegajo glavarinski količnik, kljub temu sprejemajo vse novorojenčke sorojencev, ki so pri njih že opredeljeni. Za vse nujne primere je poskrbljeno," so še navedli v ljubljanskem zdravstvenem domu.
Po podatkih ZZZS s 30. julija je otroke v Ljubljani dolžnih opredeljevati 11 ambulant. Od tega devet ambulant deluje v enotah ZD Ljubljana, dve ambulanti pa sta koncesijski. Poleg tega je bila na omenjeni dan otroke dolžna opredeljevati tudi ambulanta za boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika, ki deluje v okviru koncesijske ambulante Zdravstvenega zavoda Zdravje, so na zavodu še pojasnili za STA.
