Čeprav je knjižnica javni zavod, direktorica Milena Doberšek trdi, da je pogodba med njimi in podjetjem, ki skrbi za izterjave, označena kot poslovna skrivnost, zato podatkov o višini provizije, ki jo plačajo in bi pokazala, ali se izterjave za tako nizke zneske, finančno gledano, sploh izplačajo, ni želela pokazati.
Leta 2019 je vodstvo ptujske knjižnice sklenilo pogodbo s podjetjem Izterjava, d. o. o., ki skrbi za to, da se knjige (v čim krajšem roku) vrnejo na knjižnične police. Po pojasnilu Doberškove se je s podobnimi težavami srečevalo veliko slovenskih splošnih knjižnic. V Mariboru so na to temo organizirali predstavitev podjetij, ki se ukvarjajo z izterjavami, in ptujska knjižnica je izbrala navedeno družbo: »Imeli smo kar nekaj izobraževanj, sestankov, tudi odvetniških mnenj o tem, kaj sploh lahko knjižnice naredimo. V neki fazi prideš do zaključka, kako v okviru svojih dejavnosti lahko ukrepaš. Na predstavitvi različnih izvajalcev smo na podlagi ponudb izbrali podjetje Izterjava. Njihova ponudba je bila konkurenčna.«
Omenjeno podjetje ima tudi detektivsko licenco. V skrajnih primerih uporabijo tudi te metode, da pridejo do bralca oziroma knjige, ki ni (pravočasno) vrnjena knjižnici. Takih skrajnosti je sicer zelo malo. V ptujski knjižnici ugotavljajo, da imajo bralci v veliki meri skrben odnos do izposojenega gradiva, se pa zgodi, da pozabijo pravočasno vrniti knjige ali podaljšati rok izposoje, gradivo založijo, izgubijo ali je po nesreči poškodovano do te mere, da ni več primerno za nadaljnjo izposojo. »Seveda si želimo, da bi bilo takšnih primerov čim manj. Postopki opominjanja in izterjave so zamudni, nastajajo tudi dodatni stroški. V ta namen smo vzpostavili možnost brezplačnega obveščanja pred potekom roka izposoje in pred pošiljanjem pisnega opomina. Na to storitev se lahko člani naročijo in potem prejemajo tovrstna obvestila (opomnike) bodisi po elektronski pošti ali na mobilni telefon v obliki potisnih sporočil.«
33 zaposlenih premalo, da bi eden po izdaji opominov klical bralce?
Direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj opozarja, da pri izterjavah ni ključen zgolj ekonomski vidik, ampak je treba upoštevati smiselnost te storitve predvsem v luči dobrega gospodarjenja in ohranjanja zbirke kot celote. Poudarila je, da v delokrog knjižničnih opravil spada skrb, da se gradivo, ki je bilo izposojeno, vrne v knjižnično zbirko. Upoštevajoč dejstvo, da imajo v fondu knjige, ki niso več na prodaj, je to razumljivo. Manj razumljivo pa je, da nihče od 33 zaposlenih, kolikor jih je v ptujski knjižnici, ne dela na tem področju, kar bi seveda pomenilo tudi finančni prihranek. Direktorica vztraja, da je trenutni sistem zunanjih izvajalcev boljši, saj so izvajalci kompetentni in imajo detektivsko licenco: »Naši zaposleni niti nimajo takšnih pooblastil, nihče v knjižnici nima detektivske licence.«
Izterjava opravlja posle za več knjižnic
Obenem sicer priznava, da je primerov, ko potrebujejo detektiva, ki dejansko gre na teren preverjat bivališče in podobno, izjemno malo. Na to, da bi klice po izdaji opominov opravljali njihovi zaposleni, pa: »Če bi lahko, bi. Nismo edina knjižnica, ki rešuje zadeve na takšen način.«
Res je, da s podjetjem Izterjava posluje več knjižnic. Med njimi je tudi mariborska knjižnica. Do zdaj je omenjenemu podjetju za njihove storitve nakazala precej več kot ptujska; kar 21.398 evrov. Mestna knjižnica Ljubljana je za izterjave dolgov podjetju Izterjave do zdaj nakazala 8237 evrov. Knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice 1668 evrov, Cankarjeva knjižnica z Vrhnike 1370, knjižnica Lenart 1320 evrov, knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina 492 evrov, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija 299 evrov, knjižnica Radlje ob Dravi pa 289 evrov.
V letu in pol za dobrih 22 tisoč evrov opominov
Skupni znesek izstavljenih opominov v preteklem letu je znašal 14.320 evrov, v tem letu nekaj manj kot 7900 evrov. Prihodki, ki nastanejo iz naslova opominov, so namenjeni pokritju stroškov, ki nastanejo z njihovo pripravo in pošiljanjem. Ko opomini ne zaležejo, steče postopek izterjave, v nekaterih primerih se konča z izvršbo. Kar zadeva same stroške izterjave, je Doberškova pojasnila le, da je plačilo sestavljeno iz provizije in knjige na enoto. Koliko znašajo dejanski stroški izterjav, pa da »računovodske dokumentacije ne knjižimo po posameznih podpostavkah. Treba bi bilo vse račune za to obdobje poiskati iz evidenc in ročno preračunati skupni znesek, česar pa zaradi drugih obveznosti ne moremo narediti.« Tudi v letnem poročilu naj takšnih podatkov ne bi vodili ločeno. Ob osebnem obisku knjižnice so sicer nekaj računov, ki jih je za svoje storitve izstavilo podjetje Izterjava, pokazali, ob pojasnilu, da ne predstavljajo skupnega zneska izplačil. »Glede na to, da na letni ravni izterjav ni veliko, tudi ta znesek ni 'atraktiven',« je zatrdila direktorica ptujske knjižnice. Tudi ali prav zato je njihova skrivnostnost toliko bolj nenavadna.
Najprej trije opomini, potem izterjava
Članom knjižnice, ki se naročijo na brezplačno obveščanje, pošljejo tri dni pred potekom roka izposoje v elektronski obliki obvestilo o poteku. S tem jih opomnijo, da pravočasno vrnejo gradivo oziroma podaljšajo rok izposoje. Če gradivo ni vrnjeno pravočasno, tri dni pred pripravo opomina pošljejo še eno e-obvestilo, v katerem jih obvestijo o skorajšnjem prejemu pisnega opomina. A takšen sistem velja le za tiste, ki so na to storitev naročeni. Nato sledijo opomini, na vsakih sedem dni po en, prvi sedmi dan po poteku izposojevalnega roka. Zadnji opomin pošljejo priporočeno s povratnico. Opomini se zaračunavajo v skladu z veljavnim cenikom, znesek za vsak posamezni opomin je 2,7 evra, zamudnina v višini 0,17 evra pa začne teči 10. dan po izteku izposojevalnega roka. »Če član tudi po prejemu treh opominov gradiva ne vrne, predamo takšen nerešeni primer mesec dni po poslanem tretjem opominu v izterjavo pooblaščenemu zunanjemu izvajalcu,« so pojasnili v knjižnici.
