Sindikat Mladi plus: Vlada še vedno ignorira prekarce
Sindikat Mladi plus skupaj s somišljeniki je vlado, z ministrstvom za delo na čelu, znova spomnil na neizpolnjene predvolilne obljube glede odprave prekarnosti in pozval k reševanju najbolj perečih težav. Če med poletjem ne bodo obveščeni o napredku pri izpolnjevanju zahtev, napovedujejo obsežnejše javne akcije.
Z današnjo novinarsko konferenco v Ljubljani so želeli predstavnike vlade in pristojnega ministrstva spomniti na obljube, ki so jih koalicijske stranke o boju proti prekarnosti dale pred volitvami ter jih zapisale v koalicijski sporazum, je dejala Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus. Hkrati so jih opozorili, da se jim čas za izpolnitev obljub izteka.
Kot je spomnila Žerak, so so jim pristojni marca 2023 na konferenci o prekarnosti dali zavezo, da bodo do konca tistega leta pripravil celostno strategijo za odpravo prekarnosti na slovenskem trgu dela. Maja lani je vlada sicer potrdila izhodišča za omenjeno strategijo, a so morali v sindikatu skupaj s somišljeniki marca letos ministrstvo za delo spomniti na dane obljube.
»Oni nas še vedno ignorirajo: pa ne le nas, ampak vse delavke in delavce, ki so prisiljeni delo opravljati v prekarnih oblikah, brez zagotovljenih delavskih in socialnih pravic,« je opozorila Žerak. Od vlade in ministrstva za delo zato zahtevajo, da se lotijo vsaj najbolj perečih težav in do konca svojega iztekajočega se mandata izpolnijo najmanj del obljubljenega.
Med konkretnimi zahtevami je Žerak izpostavila implementacijo evropske direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, vzpostavitev sistematičnega in usmerjenega nadzora na trgu dela in okrepitev delovne inšpekcije na način, da »bo zmožna prepoznavati prikrita delovna razmerja in ostale kršitve, s katerimi se vsakodnevno srečujejo prekarni delavci in delavke«.
»Če v teku poletja ne bomo obveščeni o napredku pri izpolnjevanju zahtev, če se letošnja jesen začne brez resnega pogovora o pripravljenih ukrepih, bomo primorani stopnjevati pritisk z vedno obsežnejšimi javnimi akcijami in širšim protestnim gibanjem,« je napovedala.
Na prekarno delo med mladimi je opozoril Svit Jeram iz društva Iskra. Kot je poudaril, študenti in študentke vsako leto opravljajo vse več dela na študentsko napotnico. »Smo prekarni delavci, ki prinašamo dobiček kapitalu in zasebnim študentskim servisom,« je dejal.
Razlogov, zakaj toliko študentov toliko dela prek napotnice, po Jeramovih besedah ni mogoče iskati v želji po nabiranju izkušenj ali dodatnem zaslužku. Študentje ob študiju delajo zato, da si študij in pravico do terciarne izobrazbe ter z njima povezane prikrite stroške sploh lahko privoščijo, je navedel Jeram.
Ob tem je opozoril, da ima veliko študentov pri delu elemente rednega delovnega razmerja, ki jih je formalno precej težko dokazati, mnogo pa jih je tudi v popolnem prikritem delovnem razmerju. Kot prekarni delavci so prikrajšani za veliko delavskih pravic, med drugim nimajo povrnjenih stroškov za prevoz in za malico, ne pripada jim bolniška odsotnost in ne prizna se jim polna delovna doba.
K odpravi prekarnosti so vlado pozvali tudi v Mladem forumu SD. Kot je opozoril Miha Kovačič, si mladi na račun prekarnega dela težko ustvarijo dom in načrtujejo prihodnost.
Prekarnost na delovnem mestu neposredno ustvarja stanovanjsko negotovost, ta pa poganja pogostno spregledan pojav – skrito brezdomstvo. »Brezdomstvo danes ni več le podoba človeka, ki spi na klopi. To so tudi mladi, ki nimajo varnega doma in zato iščejo zavetje pri znancih, v kriznih nastanitvah ali na kavču nekoga, ki jih začasno sprejme,« je pojasnil.
Na neizpolnjene vladne obljube na področju prekarnosti so spomnili tudi v Sindikatu osebne asistence. Nenad Vitorović je ob tem vlado pozval, da osebni asistenci nameni dovolj sredstev, da lahko pristojno ministrstvo upošteva predloge sindikalne strani na pogajanjih v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ki bi položaj osebnih asistentk in asistentov zavarovali pred prekarizacijo in deprofesionalizacijo.
»Če vlada ne bo zagotovila dovolj sredstev za osebno asistenco, delavke in delavci, ki oviranim osebam omogočamo neodvisno življenje, ne bomo imeli poklica, ampak le priložnostno delo,« je opozoril.
Današnjim pozivom so se pridružili tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije. Kot je dejal Aleš Golja, jim namreč ni vseeno, v kakšni družbi živijo, v kakšnih pogojih živijo in delajo mladi oziroma vse generacije. »Menimo, da moramo združiti moči, zato se pridružujemo zahtevam, da je potrebno takoj sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili nedostojne oblike dela, ki delavcem, delavkam ne omogočajo osnovnih delavskih in socialnih pravic in povzročajo vrsto izkoriščanj,« je dejal.
Prekarnost tik pred odpravo
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu na novinarsko konferenco poudarili, da je odprava prekarnosti ena ključnih zavez vlade. Kot so opozorili, prekarizacija, zlasti v obliki atipičnih zaposlitev, negativno vpliva tako na delavce kot tudi na sistem socialne varnosti.
Predlog strategije za odpravo prekarnosti je trenutno v zaključni fazi priprave in vključuje konkretne ukrepe, oblikovane na podlagi multidisciplinarne analize prekarnega dela, medresorskega sodelovanja in socialnega dialoga. Sprejem na vladi je predviden v jeseni, so navedli.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
