Kmalu zatem je iz Krškega sledila še večja »bomba«: na istem naslovu so namreč odkrili rekordnih 265 lažno prijavljenih tujcev, od tega 108 stalno, 157 pa začasno. Kako je sploh mogoče imeti toliko prijavljenih na enem naslovu?
V sistemu za preprečevanje lažnih prijav morajo biti velike luknje, to je gotovo prva misel ob spremljanju takih novic, še posebej če vemo, da lastniku nepremičnine zadnjih nekaj let namreč ni več treba prisostvovati pri prijavi prebivališča.
Sprememba zakonodaje
Postopek je s tem sicer poenostavljen, ampak obenem je to odprlo tudi prostor za fiktivne in lažne prijave s ponarejenim podpisom. Poleg tega upravne enote nimajo pravice zahtevati dodatnih dokazil ali preverjati njihovo resničnost. Od začetka lanskega leta pa je vlada preko ministrstva za notranje zadeve naložila upravnim enotam, da lastnike stanovanj, kadar ti niso prisotni, obvesti o prijavi prebivališča tretje osebe na njihovem naslovu, da se lahko ti odzovejo in naznanijo organu, če so bili njihovi podatki slučajno zlorabljeni.
Očitno se še vedno dogaja, da se na naš naslov prijavi oseba, ki za to nima našega dovoljenja. Če nekoliko karikiramo: lahko imamo torej sostanovalce, pa zanje sploh ne vemo. Motivi za lažne prijave so različni; lahko gre za premoženjsko korist prijaviteljev ali njihovih pooblaščencev, ureditev delovnih dovoljenj delavcem za delo v evropskih državah, pa tudi za zaslužke stanodajalcev oziroma lastnikov nepremičnin.
Ptuj: porast fiktivnih prijav
Lani je denimo Ptujčan policijo obvestil o lažni prijavi bivališča, saj se je na njegov naslov prijavila neznana oseba; prijavo je podal tako zoper neznano osebo kot tudi zoper zaposleno osebo na UE Ptuj. Kot pravi načelnik ptujske upravne enote Metod Grah, posebne evidence po letih o številu takih primerov sicer ne vodijo, jih pa vsako leto nekaj odkrijejo. »Letos ugotavljamo celo porast lažnih prijav prebivališč. Do zdaj je namreč 21 lastnikov oziroma solastnikov na podlagi prejetega obvestila, da je bila na naslov njihove nepremičnine prijavljena oseba, ki ni njihov družinski član, upravno enoto seznanilo, da soglasja k prijavi dejansko niso podali in so njihovi podpisi ponarejeni. Postopek prijave prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča, ki ne zahteva overitve podpisa na izjavi (so)lastnika o soglasju k prijavi prebivališča, ne zahteva osebne navzočnosti lastnika in tudi ne prepoveduje prijav s pomočjo pooblaščenca. Če upravna enota podvomi v resničnost prijave prebivališče oziroma jo je o tem kdo obvestil, mora posameznika pozvati, da svojo prijavno obveznost izpolni, oziroma mora uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča ali postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča. Če pri tem zazna sum storitve kaznivega dejanja, mora o tem po uradni dolžnosti obvestiti policijo, lastniki pa imajo možnost, da tudi sami policiji prijavijo ponarejeno dokumentacijo.«
Uradna oseba težko prepozna ponaredek
Precej manj primerov z lažnimi prijavami, kot jih imajo Ptujčani, pa beležijo na lenarški in ormoški upravni enoti. Po besedah vodje lenarškega oddelka za notranje zadeve Doroteje Lubi pravzaprav sploh ne zaznavajo lažnih prijav tujcev na naslovih občanov: »Imamo prakso, da lastnika, če ob prijavi prebivališča ni osebno prisoten, z dopisom obvestimo o prijavi, menim pa, da je k preprečevanju lažnih prijav pripomogla tudi sprememba Zakona o prijavi prebivališča, s katero je bila uvedena krajevna pristojnost za prijavo stalnega in začasnega prebivališča.«
Ob tem pa je opozorila na težavo v zvezi z ugotavljanjem pristnosti soglasij. »Uradna oseba namreč težko ugotovi, ali je predložena izjava lastnika lažna oziroma ponarejena, poleg tega je mogoča oddaja vlog preko spletnega portala e-uprava in po pošti, kjer uradniki nimajo stika s strankami.«
V Ormožu so dva primera, ko je pooblaščenec prijavil tujce s predloženimi ponarejenimi dokazili o pravici do prebivanja, nazadnje zabeležili leta 2022. »Pooblaščenec je takrat ponaredil podpis lastnika nepremičnine. Zaradi suma kaznivega dejanja overitve lažne vsebine smo oba primera prijavili na pristojno policijsko postajo, hkrati pa uvedli postopke ugotavljanja dejanskega prebivanja tujcev,« je pojasnila Anica Tanšek, vodja oddelka za notranje zadeve na UE Ormož.
