Večinska lastnica podjetja je država, zato bi bilo nedvomno pravilneje, če bi šel denar iz dobička neposredno nazaj v okolje, kot pa da v obliki dividend potuje v Ljubljano, kjer se v okviru proračuna lahko uporabi za karkoli in kjerkoli. »Smo delniška družba in delničarji odločajo, kaj se bo naredilo z dobičkom. Lani smo ga v celoti namenili za investicije. Zavedamo se, da so na posameznih mestih začasno podrti drogovi, in takšna omrežja prednostno obravnavamo. Pri obnovi je naša želja, da se poišče dolgotrajna rešitev, kar pa vzame svoj čas za pripravo dokumentacije in pridobitev vseh soglasij,« so pojasnili v Elektru Maribor.
Po navedbah vodstva podjetja so lani začeli obsežnejši investicijski cikel. Za naložbe so porabili nekaj več kot 37 milijonov evrov. »Letos bomo izvedli investicije v vrednosti 51,2 milijona in leta 2025 v vrednosti63 milijonov evrov. Trenutno stane kilometer kablovoda od 100.000 do 300.000 evrov, odvisno od preseka kablovoda in napetostnega nivoja ter načina gradnje – ali neposredno v zemljo ali s kabelsko kanalizacijo. Če bi želeli 9405 kilometrov nadzemnih vodov položiti v zemljo, bi potrebovali najmanj 950 milijonov evrov. Zraven bi morali zgraditi še nove transformatorske postaje in rekonstruirati ali zgraditi dodatne razdelilne transformatorske postaje.«
Kako je s soglasji za sončne elektrarne
Pogosto je slišati očitke na račun sončnih elektrarn, za katere številnim prosilcem ni uspelo pridobiti soglasja o priključitvi, kar je odvisno od vzdržljivosti omrežja. Tudi temu področju v Elektru Maribor namenjajo posebno skrb, so pojasnili. »Zavedajoč se vloge samooskrbnih elektrarn in elektrodistribucijskih podjetij pri učinkovitem zelenem prehodu smo podjetje popolnoma predrugačili in prilagodili izjemnemu številu vlog, ki smo jih prejeli. Tako nam je uspelo popolnoma odpraviti zaostanke preteklih let in postopke optimizirati do te meje, da danes vloge ustrezno strokovno obdelamo v najkrajšem realnem času. Do konca lanskega leta smo skupno izdali 12.622 soglasij za priključitev skupne moči 377 MW. Za primerjavo dodajamo podatke celotne Slovenije: Elektro Celje je izdal za 321 MW soglasij, Elektro Gorenjska 151, Elektro Ljubljana 404 in Elektro Primorska za 177 MW. Letos smo do konca junija obravnavali 7780 vlog za izdajo soglasja o priključitvi, pri čemer so rešene tudi vse vloge, oddane do konca lanskega leta. V prvi polovici letošnjega leta smo rešili skoraj enako število vlog kot v celotnem letu 2023. Delež zavrnjenih priključitev je 38 odstotkov, vanj so vključene vloge, ki so bile podane večkrat. Za vsako vlogo smo v družbi opravili elektroenergetsko analizo in na podlagi te izdali odločbo. Pri tem je bilo glavno vodilo, da s priključevanjem novih proizvodnih virov še vedno vsem odjemalcem zagotavljamo kakovostno električno energijo.«
Zakaj Net metering ni najboljši
Gradnjo večjega števila sončnih elektrarn omejuje podporna shema Net metering, ki omogoča priključitev 13-kilovatne sončne elektrarne. Po oceni Elektra Maribor bi za samooskrbo stanovanjske hiše zadoščala elektrarna z enkrat nižjo močjo, to je med 5 in 6 kW. »Na distribucijsko omrežje bi tako lahko priključili neprimerno več elektrarn. Žal tega zakonodajalec ni predvideval, elektrodistribucijska podjetja pa pri izdajanju soglasij za priključitev individualnih samooskrb nismo smela omejevati moči, ampak izdati odločbe glede na moč, ki jo je odjemalec zahteval.«
Dodatni problem Net meteringa je po pojasnilu Elektra Maribor neusklajenost proizvodnje in porabe električne energije. Ko hišna elektrarna elektriko proizvaja, so ljudje večinoma od doma. Ker ni porabe, skoraj vsa proizvedena energija potuje proti transformatorskim postajam in prek srednjenapetostnih vodov v sosednja območja, kjer je poraba. »Pogosto se ti presežki, ki nastajajo na primer po vaseh, porabljajo na drugih območjih, ki so precej oddaljena. Pri presežkih, ki nastajajo lokalno, zaradi fizikalnih lastnosti nastajajo vplivi na omrežju, in sicer se po eni strani lokalno dviguje napetost, pri transportu pa nastajajo izgube.«
Motilci signala ovirajo daljinsko odčitavanje
Na terenu imajo težave tudi z daljinskim odčitavanjem porabe električne energije. Takšnih primerov je na ptujsko-ormoškem območju med vsemi uporabniki za odstotek in pol. Problem so frekvence, ki motijo signal, so pojasnili v Elektru Maribor. »Vzrok izpada komunikacije ni slabo delovanje naprednih števcev, ampak nepremostljive komunikacijske ovire zaradi motečih signalov oziroma šuma, ki ga v omrežje pošiljajo električne naprave uporabnikov. Najpogostejši motilci signala so mali eksterni stikalni napajalniki, frekvenčni pretvorniki, razsmerniki in sodobne varčne svetlobne naprave. Z uporabniki se poskušamo dogovoriti, da motilce iz uporabe izločijo ali pa motnje, ki jih povzročajo, omejijo z uporabo pasovno zapornih filtrov. Le v skrajnih primerih, ko dogovor ni možen, primer predamo v reševanje Agenciji za komunikacijska omrežja, ki izvede inšpekcijski nadzor. Zaradi velikega števila števcev s PLC-komunikacijo, vključenih v napredni merilni sistem, vse večje eskalacije motečih naprav ter specifike reševanja, ki običajno zahteva vstop v stanovanja, sproti ni mogoče odpraviti vseh komunikacijskih ovir.«
