Marko Vavpotič

Prvo bralko je zmotilo naše pisanje o tem, kako so posamezniki nestrpni in nasilni do delavcev na centrih za socialno delo (CSD). »Sem samohranilka s tremi otroki. Sin je bil pred dvema letoma tarča medvrstniškega nasilja, šlo je tako daleč, da smo končali na urgenci zaradi poškodb glave, nosu, zob, potem pa je imel še velike travme. Bilo je celo tako hudo, da smo se morali preseliti. A na CSD do zdaj niso navezali stika z nami, pa sem jih osebno prosila za pomoč. Zato so na CSD zadnji, na katere bi se lahko zanesel, ko ostaneš brez vsega v enem letu. Prejeli smo enkratno denarno pomoč za hrano in nič več, ker da nam ne pripada,« je zapisala.

Kot da bi se jih želeli znebiti

Dodala je, da je dobila občutek, kot da se na CSD-jih prav trudijo znebiti reševanja težav ljudi in prizadete najraje pošiljajo na Rdeči križ ali Karitas. Bralka še trdi, da v enem letu ni videla svoje svetovalne delavke, ali je bila na dopustu ali na bolniški. »Ko je le sprejela mojo vlogo, je zadevo pozabila sporočiti na zdravstveno zavarovanje, tako da smo bili še brez tega. In ko sem jih klicala, je ta delavka čudežno izginila. Verjamem, da nisem edina, ki ji je CSD obrnil hrbet. Na drugi strani pa opazujem ljudi, ki imajo vsega dovolj. Pol milijona vredna hiša, štirje novi avtomobili, oba zaposlena na s. p., pa imata subvencije. Drugi primer je ženska s štirimi nepremičninami, dvema avtomobiloma, dvema plačama pri hiši, mož je policist, njun otrok pa dobiva višje dodatke, ker je partner že deset let prijavljen v nepremičnini, ki jo dejansko oddaja. Tako da CSD dejansko pomaga napačnim ljudem,« je še potožila.

Javno pismo

V Ljubljani napad na socialni delavki: Dolžne so varovati korist otroka

Druga bralka, ki se nam je oglasila, je po ločitvi doživela šikaniranje s strani socialnega delavca; menda je bil grob do nje, vpil je nanjo in ji delal le težave. Ko je prosila za zamenjavo, so ji po dolgem času dodelili novega skrbnika, a tudi s tem ni bilo nič bolje. CSD je vedno deloval v korist očeta otroka, ves čas eksperimentirajo, koliko časa je pri enem, koliko pri drugem staršu.

Kaj lahko torej storijo posamezniki, ki so na robu preživetja, a jih, po njihovem mnenju, na cedilu pusti še tista ustanova, ki naj bi jim najbolj pomagala, in na koncu namesto pomoči, kot je zapisala bralka, »končaš v še hujši stiski, psihično do konca potolčen«?

Po pravilniku se lahko vsak, ki ni zadovoljen z delom CSD, obrne na vodstvo centra za socialno delo. Zoper strokovnega delavca lahko vloži ugovor ali celo poda pobudo za izredni inšpekcijski nadzor pri socialni inšpekciji v Ljubljani. V skrajnem primeru se lahko pritoži tudi zaradi kršitev človekovih pravic pri varuhu.

Slovenija

Kaj in kako lahko uredite na CSD: vse socialne in družinske pravice

Profimedia

Avgusta letos več kot milijarda evrov

Na ministrstvu za delo in družino dodajajo, da njihovi delavci zagotavljajo različne oblike pomoči vsem, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo strokovno pomoč, od denarnih prejemkov do subvencij in znižanja plačil.

Glede na poročilo o socialnih transferjih so avgusta letos izplačali skupno milijardo in 730 milijonov evrov, od tega so 102 milijona evrov sredstev krile občine.

Znesek izplačanih transferjev se je lani glede na leto 2023, brez upoštevanja zneskov za transferje ZRSZ, zvišal za 39 milijonov evrov. To je manjše povečanje kot leta 2023, ko je skok znašal 168 milijonov evrov.

· Kronika

Po posnetkih še več prijav nasilja na Center za socialno delo

Leta 2024 je bilo največ izdatkov namenjenih naslednjim transferjem: starševska nadomestila, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, osebna asistenca in denarno nadomestilo za brezposelnost. Povprečni mesečni znesek, ki ga je prejemnik prejel leta 2024, se razlikuje glede na transfer, in sicer od najvišjega, to je 4278 evrov za osebno asistenco, do najnižjega, 71 evrov za otroški dodatek. Povprečni mesečni transfer na upravičenca za nadomestilo za brezposelnost je znašal 891 evrov bruto, za denarno socialno pomoč 279, za izredno denarno socialno pomoč 297 in za varstveni dodatek 188 evrov.

Bobo

Goljufati je vse težje, a verjetno ne nemogoče

Statistike glede zlorab socialnih transferjev na ministrstvu ne vodijo, poudarjajo pa, da so se možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev zelo zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz kar 48 različnih uradnih evidenc. »Kjer podatki iz uradnih evidenc niso na voljo, gre za odločanje na podlagi izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame. Stranke so tudi dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala, mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti,« so še povedali na ministrstvu.