Čez dobrih 14 dni se bomo Slovenci in Slovenke skupaj z ostalimi prebivalci Evropske unije podali na volišče ter izbrali 720 predstavnikov in predstavnic, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Slovenija bo po novi razdelitvi dobila devet sedežev, torej enega več kot v preteklih mandatih. Našo državo in interese njenih državljanov trenutno zastopa Franc Bogovič iz stranke SLS, ki je del Evropske ljudske stranke, isti grupaciji pripadajo še Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS) in Ljudmila Novak (NSI). Poleg njih kot del skupine Renew na zasedanjih v Bruslju in Strasbourgu sedita še Klemen Grošelj in Irena Joveva ter kot člana skupine S&D Matjaž Nemec in Milan Brglez.
Pristojnosti Evropskega parlamenta
Evropski parlament se od našega državnega zbora razlikuje po tem, da ni edino zakonodajno telo, saj si to pristojnost deli s Svetom Evropske unije. Parlament je bil na začetku le posvetovalno telo, skozi desetletja pa je pridobival veljavo in danes o najpomembnejših stvareh soodloča s Svetom EU. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov.
Senca nad delom parlamenta
Skupaj z večanjem vloge Evropskega parlamenta se povečuje tudi nadzor nad delom evropskih poslancev, ki se morajo večkrat soočati s kritikami, da so za svoje delo preveč plačani in da je poraba sredstev, ki so jim namenjena, netransparentna. K omadeževanemu ogledu predstavnikov državljanov in državljank evropskih držav ne pripomorejo niti afere, ki se občasno pojavljajo. Spomnimo se le afere s podkupovanjem leta 2011, v katero je bil vpet tudi naš predstavnik Zoran Thaler, pa nemškega dokumentarca, ki je sledil poslankam in poslancem na poti iz matične države do zasedanja ter nazaj in ki je pokazal, kako pridejo na seje zgolj pobrat denar za potne stroške ter dnevnice, sej pa se ne udeležijo. In nazadnje še afera, povezane z nogometnim prvenstvom v Katarju, ko so pri družinskih članih poslanke našli kovčke, polne denarja, ki naj bi ga dobila v zameno za podporo organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva v državi, ki je deležna hudih kritik za radi kršenja človekovih pravic.
Očitki o zaslužkih
Zanimivo je, da tudi nekateri najvidnejši slovenski politiki precej kratkovidno položaj evropskega poslanca enačijo zgolj z mastnimi zaslužki. Tako je prvak opozicije Janez Janša na družbenih omrežjih Tanji Fajon večkrat očital pregovornih 15 tisoč evrov mesečne plače, ob tem pa, kot kaže, pozabil, da v Bruslju in Strasbourgu na zasedanjih sedita tudi Milan Zver in Romana Tomc. Mesečna plača poslanca Evropskega parlamenta sicer znaša 10.075 evrov bruto oziroma 7853 evrov neto, potem ko se odštejejo davki EU in prispevki za zavarovanje. Nato plačajo še med 1300 in 1400 evri davka Republiki Sloveniji, tako jim ostane okoli 6500 evrov. Poleg redne plače evropski poslanec prejme tudi nadomestilo splošnih stroškov 4950 evrov mesečno, to je pavšalni znesek, ki poslancem omogoča krijte stroškov. Za vsak delovni dan v Evropskem parlamentu pa poslanci prejmejo dnevnico 350 evrov na dan, z njo si krijejo stroške nastanitve in hrane. Poslanci se morajo podpisati v register prisotnosti, vendar če tisti dan zamudijo več kot polovico glasovanj, se jim dnevno nadomestilo prepolovi.
Slovenski ples na evropskem parketu
Zadnji mandat Evropskega parlamenta so zaznamovali pandemija in ukrepi, ki so jo spremljali, vojna v Ukrajini in energetska kriza, do katere je pripeljala, ter v zadnjih mesecih odzivi na boj Izraela proti Hamasu oziroma Palestini. Slovenci si bomo zadnji mandat zapomnili predvsem po tem, da je Evropski parlament postal mednarodno prizorišče za domače politične spopade. Ko je prejšnja vlada Janeza Janše zavrnila financiranje STA in začela čistko na RTV Slovenija, so slovenski evropski poslanci na to opozorili tudi v parlamentu EU. Tako je Evropski parlament marca 2021 v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic opravil razpravo o stanju v Sloveniji. Dogodek je zaznamoval predvsem spor med vodjo skupine Sophie in 't Veld in Janezom Janšo. Naš tedanji predsednik vlade je namreč poslancem želel predvajati video, ki naj bi dokazoval, da so leve politične opcije »ugrabile« slovenske medije, a mu tega Sophie in 't Veld ni dopustila, uradno zaradi tehničnih težav. In 't Veldova je nato jeseni z delegacijo Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve obiskala Slovenijo ter bila šokirana nad načinom komuniciranja najvišjih predstavnikov oblasti. Zadovoljna je bila s tem, da državne institucije delujejo, takratno vlado pa pozvala k vzpostavitvi financiranja STA in imenovanju evropskih tožilcev.
Na udaru vlada Janeza Janše
Zaradi dogajanja v Sloveniji je Evropski parlament decembra 2021 sprejel celo resolucijo o Sloveniji. Dokument, v katerem je izražena skrb zaradi pritiska oblasti na medije in političnega vmešavanja v delo medijev. Opozorili so na nedopustnost kampanj blatenja, klevetanja, kriminalističnih preiskav in tožb z zastraševalnim učinkom s strani oblasti. Evropski parlament je izrazil globoko zaskrbljenost glede ravni javne razprave, vzdušja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije. Resolucijo so podprli Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen Grošelj in Irena Joveva. Proti so glasovali Franc Bogovič, Romana Tomc, Milan Zver. Ljudmila Novak (NSi) je bila med poslanci, ki so se vzdržali. Skupaj je resolucijo podprlo 356 evropskih poslancev in poslank, proti jih je bilo 284, 40 je bilo vzdržanih.
Slovenski poslanec toži Evropsko komisijo
V začetku marca prejšnjega leta je Slovenijo obiskala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, ki se je tudi pred tem v času vlade Janeza Janše večkrat oglašala ne temo vladavine prava v Sloveniji. Opozicijske stranke je predvsem zmotil obisk komisarke pri predsedniku ustavnega sodišča Mateju Accetu. Omenjeni obisk so si razlagali kot politični pritisk na ustavno sodišče, ki je v tistem obdobju odločalo o ustavnosti Novega zakona o RTV Slovenija, ki je bil podlaga za zamenjavo vodstva naše nacionalne medijske hiše. Takoj po obisku so se s strani SDS začeli napadi na Jourovo, evropska poslanca SDS Milan Zver in Romana Tomc pa sta prek vprašanj in poslanskih zahtev želela pridobiti vso dokumentacijo, povezano z obiskom Jourove v Sloveniji. Ker z odzivom evropskih institucij ni bil zadovoljen, je Milan Zver na Splošno sodišče EU vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker naj bi pri obisku Jourove prišlo do zlorabe pooblastil.
