Novica o vstopu družbe Mplus, vodilnega hrvaškega storitvenega podjetja z naložbenimi skladi v ozadju, v Skupino Panvito, ki bo s tem postal tudi njen večinski lastnik, je bila nepričakovana.
Predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič je v nekaterih izjavah že poudaril, da odločitev o tem ni bila sprejeta čez noč, ampak so intenzivni pogovori z omenjenim strateškim partnerjem trajali šest do osem mesecev, do konca leta naj bi bili izvedeni tudi vsi integracijski postopki. Ob takšnem časovnem okviru dogajanja se seveda najprej postavlja vprašanje, ali je bil tudi čas objave te novice načrtovan tako kot vse drugo, kar je bilo treba izvesti za uspešen vstop hrvaškega strateškega partnerja.
»Čas objave novice ni bil načrtovan, saj če bi ga načrtovali, bi novico objavili med prvomajskimi prazniki, da bi bilo manj medijskega 'cirkusa'. Objavili smo, ker hrvaška družba Meritus Ulaganja kotira na zagrebški borzi in mora v trenutku, ko podpiše takšno pogodbo, v skladu s pravili borze to objaviti. Potem je bilo normalno, da smo tudi mi to zgodbo dali na plano,« je med drugim za Vestnik povedal Peter Polanič.
Slišali smo že vaša zagotovila, da zaradi lastniške spremembe ne bo izgubljeno nobeno delovno mesto in ne bo negativnega vpliva na odnos s kooperanti. Kakšne varovalke so glede tega vgrajene v posel strateškega povezovanja? Ali obstaja v teh dogovorih, v strateških dokumentih povezovanja kakšna možnost tako imenovanega veta za lastnike z manjšinskim poslovnim deležem?
Mislim, da je največje zagotovilo, da se število zaposlenih ne bo spreminjalo, to, da družba, s katero smo se dogovorili za strateško partnerstvo, ne prihaja iz agroživilskega sektorja. Še več. V Panviti so prepoznali neko platformo, v kateri bi lahko znotraj skupine postavili vertikalni steber agroživilski industriji. To ni zgodba o tem, ko večje podjetje prevzame manjše in išče neke sinergije, ki se po navadi najdejo v številu zaposlenih in optimizaciji poslovnih procesov. Govorimo o tem, da bo skupina Mplus Panviti zagotovila pogoje, da se bo lahko razvijala tako, kot vodstvo meni, da je potrebno. Težko je v pogodbe vgraditi kakršno koli večjo in boljšo varovalko od te. Seveda pa je pogodba sklenjeno tako, da imamo obstoječi lastniki relativno velike pravice pri vodenju in odločanju o tem, kaj se bo s Panvito dogajalo.
Pa vendar, če pogledamo lastniške deleže, je tehtnica z deležem 51 odstotkov nagnjena v prid strateškega vlagatelja.
Če pogledamo strogo lastniške deleže, je to res. So pa posamezne odločitve, ki jih lahko sprejemamo samo soglasno. O tem, katere so te odločitve, ne moremo govoriti, ker je to del poslovnega odnosa. Lahko pa zagotovim, da smo si obstoječi lastniki zagotovili pravico do soodločanja pri nadaljnji poti Panvite.
Poudarili ste, da ste iskali takšnega strateškega partnerja, ki ne bo prihajal iz iste panoge, da ne bi iskal zgolj sinergije strateškega povezovanja in Panvite spremenil v obrat. Iskali ste torej finančni sklad, ki išče priložnosti za razpršitev svojih vlaganj in verjame v potencial pridelave hrane. Zakaj Mplus naložbenih možnosti in potenciala za ustvarjanje regijske zgodbe, regijskega centra ni našel na Hrvaškem, ki je znana po močni agroživilski dejavnosti, ampak je partnerja videl prav v Panviti, ki naj bi po vaših besedah postala platforma za ustvarjanje in razvoj agroživilske vertikale v sklopu Mplus?
To je bolj vprašanje za vodstvo skupine Mplus, lahko pa še enkrat povem, da smo jih med pogovori prepričali z našim znanjem, idejo in vizijo, kako bi se morala agroživilska dejavnost v prihodnje razvijati in kakšni so tu potenciali. Zakaj tega niso iskali na Hrvaškem, ne znam povedati.
Vas to ni zanimalo, niste tega vprašali?
Ne, tega nisem vprašal.
Nekaterim je vzela sapo vaša napoved, da bo Panviti uspelo v petih do sedmih letih ustvariti 400 milijonov evrov prihodkov, kar je štirikrat toliko, kot je imela skupina prihodkov v letu 2022. Z organsko rastjo je to nemogoče doseči, kar priznavate tudi sami. Stavite na premik Panvite na polje nadaljnjih prevzemov v Sloveniji in tujini. Bo torej Panvita postala prevzemnik v agroživilski dejavnosti v širši regiji, česar sami zanjo pri iskanju strateškega partnerja niste želeli?
Ja, Panvita bo postala prevzemnik v širši regiji. Sam tega za Panvito nisem želel, to pa ne pomeni, da v širši regiji ne obstajajo podjetja, ki si tega ne želijo.
Ali morda potencial za enega prvih prevzemov v Sloveniji vidite v soseščini, v družbi KG Lendava, prek katere se potem odpira pot še na Madžarsko?
O teh stvareh ne morem govoriti, ker so stvari še na papirju, v razpravi, v nekem tuhtanju, o nekih konkretnih prevzemnih tarčah ne morem govoriti.
Kdo bo z vaše strani sestavljal ekipo, ki bo pripravljala napovedano širitveno smer razvoja Panvite? Če boste v to vpeti sami in zaposleni iz Panvite, ki so ključni razvojni kader, kdo bo potem skrbel za razvoj primarne proizvodne dejavnosti in za napovedane naložbe v steklenjak za gojenje solate, posodobitev tovarne krmil v Lipovcih in še kaj?
V Panviti je 750 zaposlenih, od teh jih je 50 na nekih vodstvenih položajih. Tu je akumuliranega ogromno znanja. Za vse te projekte, za gojenje solate v steklenjaku, postavitev tovarne krmil imamo vodje, vsa podjetja imajo tudi direktorje, ki jih bodo vodili še naprej.
Panvita torej ima kadrovski potencial in znanje, da lahko gradi oba stebra.
Da. Seveda lahko gradi oba stebra, seveda pa bo to znanje dopolnjeno z znanjem, ki je akumulirano v skupini Mplus. To se nanaša predvsem na znanje s finančnih trgov. Operativno bova Skupino Panvita še naprej vodila Tone Balažič in Peter Polanič, naprej bodo vse operacije vodili tudi vsi obstoječi direktorji. Pri prevzemih ali tako imenovanih akvizicijah pa bomo imeli pomoč novega solastnika.
Ali bo sveži kapital, ki ga bo zagotovil strateški partner – govor je bil o 50 milijonov evrov vredni kapitalski injekciji –, šel tudi za poplačilo obveznosti Panvite oziroma koliko tega denarja je rezerviranega za naslednje prevzeme?
To je stvar odločitve, vsekakor pa denarja ne bomo dali na neki račun za neko določeno stvar, ampak bo to stvar poslovnega razvoja. Prvenstveno pa je ta denar namenjen za širitev poslovanja.
Koliko tega denarja bo vendar namenjenega za poplačilo obveznosti, ki jih ima Panvita do bank in zunanjih dobaviteljev?
Panvita redno poplačuje svoje obveznosti do bank, enako poravnava obveznosti do dobaviteljev, zato ni potrebe, da bi denar namenjali temu.
Toda poslovna poročila Skupine Panvita za leto 2022 so že razkrivala težave v poslovanju, na primer tudi s tem, da so prihodki zrasli manj, kot so se povečale finančne obveznosti.
Panvita je v letu 2022 dosegla rekordne rezultate, saj je bilo skoraj 11 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja. Res pa je, da je bilo leto 2023 poslovno slabo leto, ne samo v Panviti, ampak na splošno v celotni agroživilski industriji s posameznimi odkloni. Primarna dejavnost Panvite, s katero ustvarja večino prihodkov, je proizvodnja mesa in mesnih izdelkov in ta dejavnost je bila lani pod največjim udarom, na eni strani zaradi dogajanja na surovinskih trgih, inflacije in na drugi strani kopice nepremišljenih ukrepov vladajoče politike. To je imelo za posledico, da so bili rezultati za leto 2023 slabši.
Napovedali ste že, da sami ostajate v Panviti, prav tako direktor Tone Balažič, vama pa se bo po izvedeni strateški operaciji pridružil še neki finančnik. Prav tako naj bi poslovne deleže ohranili partnerski družini Horvat in Ravnič. Ali lahko pričakujemo, da bo partnerstvo Polaničev, Horvatov in Ravničev dolgotrajnejše?
Polaniči, Horvati in Ravniči smo partnerji po moje od leta 1990, začel pa je to moj pokojni oče. V teh 34 letih smo se dokazali kot dobri partnerji, da znamo prebroditi občasne težave, ki se pojavljajo. Verjamem, da bo to potekalo tudi v prihodnje, tako kot je v zadnjih 34 letih ali še boljše. Lahko vam zagotovim, da tako, kot je bilo sodelovanje v teh 34 letih, je tudi sedaj.
Objavljena novica o vstopu hrvaškega strateškega partnerja v Panvito je vznemirila javnost ter sprožila pomisleke glede vpliva tega na prehransko samooskrbo Slovenije. Zdaj sledi pridobivanje dovoljenj in dokončanje postopkov. Kdaj predvidoma pričakujete mnenje javne agencije za varstvo konkurence?
To je težko napovedati, pričakujem pa, da v šestih do osmih mesecih. Moramo priznati, da sem bil zelo začuden nad odzivi nekaterih delov javnosti, ki imajo pomisleke glede tega, da bodo lastniške spremembe vplivale na samooskrbo Slovenije. Sam pri sebi nisem našel popolnoma nobenega argumenta, zakaj bi naj bilo tako. Panvita in njeni predhodniki se odgovorno obnašajo do zemljišč. Lani smo praznovali 100 let, imamo 100-letno zgodovino, v kateri smo razmeroma dober gospodar. Ne vidim razloga, zakaj bi se to nenadoma spremenilo. Zemlja bo še vedno v Sloveniji, pridelovalo se bo še vedno v Sloveniji, obdelovali jo bodo slovenski delavci, produkte, ki jih na tej zemlji pridelamo, v 80 odstotkih porabimo znotraj skupine, 90 odstotkov izdelkov, ki jih damo na trg, pa prodamo na trgu Slovenije. Zato res ne razumem, s čim naj bi se porušila samooskrba Slovenije. O tem nisem slišal ali prebral nobenega tehtnega argumenta.
Tako je videti sedaj. Ne nazadnje je prihod strateškega partnerja Panvito postavil v luč treh scenarijev. Prvi je ta, da Panvita postane regijski center, o čemer se pogovarjamo zdaj. V senci ostajata druga dva, da Mplus kot naložbeni sklad sledi optimizaciji poslovanja z namenom nadaljnje prodaje ali da se Panvita vključi v katerega od hrvaških agroživilskih sistemov.
Pri vsaki ne samo poslovni, ampak življenjski odločitvi obstaja več scenarijev in posledic odločitve. Trdno verjamem, da je posledica naše odločitve s Panvito prvi scenarij, in naredil bom vse, da bo tako. Sam sem tu 22 let in toliko časa se s sodelavci trudimo, da smo Panvito postavili ne samo na slovenski, ampak širši zemljevid, in potrudili se bomo, da bo Panvita šla po poti, kot smo si jo zamislili.
Dali ste besedo.
Vsekakor.
Besede pa ne prelomite.
Ne. Seveda pa se je na takšen način težko pogovarjati. Obstaja lahko tisoč in ena špekulacija, kaj se bo dogajalo in ali se bo dogajalo. Ja, marsikaj se lahko zgodi. Tudi to, da Panvita ne bi našla strateškega partnerja in bi, govorim na pamet, čez tri leta šla v stečaj. Trdno sem prepričan, da smo sprejeli dobro odločitev, ne samo dobro za lastnike, ampak v dobro družbe, pomurske regije in tudi Slovenije kot celote.
Medijsko delo in delo nas novinarjev je sedaj povezano s tem, kar se odvija. Zakaj ste temu delu nadeli oznako medijski cirkus?
(Smeh) Niste cirkusanti. Zdi se mi, kar je seveda moje subjektivno mnenje, da v medijih ni bilo govora o argumentih, ne argumentirane razprave, ampak je bil v ospredju klasičen populizem, Hrvati so prišli, odnesli nam bodo zemljo … Nihče pa se ni vprašal, zakaj so to naredili, kaj je temu botrovalo, kakšna je njihova ideja. To smo lahko povedali vam, pa morda še v enem od intervjujev. Vse drugo je bil populizem, za katerega mislim, da je tu nepotreben.
